V članku preberite še:

Vse je začelo pred dvesto leti s kamnom Rozeta, ki je z besedilom, zapisanim v treh različnih pisavah, ponudil ključ za razkritje večtisočletne zgodovine, ki bi sicer ostala zakrita. Sto let kasneje je Howard Carter odprl vrata v grobnico mladega faraona Tutankamona – arheološko odkritje, ki še danes nima primerjave.

Še preden bi Napoleon lahko užival v občutku osvajanja novega sveta, so ga v bitki na Nilu porazile angleške sile pod vodstvom Horatia Nelsona; Napoleon je svoji vojski naročil, naj vztraja v Egiptu, sam se je vrnil, bolje, prebegnil nazaj v Francijo. Na vroč dan julija 1799, kot piše Dolnick v knjigi, je skupina delavcev pod vodstvom francoskega častnika Pierre-Françoisa Boucharda obnavljala utrdbo v bližini takratnega pristaniškega mesta Rosetta (današnji Rašid) in odkrila tako velik kamen, da ga niso mogli premakniti. Na plošči iz črnega granita so bila na sprednji strani napisana tri različna besedila. Bouchard je ocenil, da bi to lahko bilo nekaj zanimivega, saj je poleg teksta v hieroglifih tudi tekst v stari grščini.

Odkritje kamna Rozeta je postalo novica, replike kamna so poslali učenjakom v Oxford, Cambridge, Edinburg in Dublin. Čeprav je Napoleonov pohod v Egipt v Evropi sprožil egipčansko mrzlico, pa je večina znanstvenikov, učenjakov in jezikoslovcev obupala nad poskusi, kako dešifrirati starodavno pisavo. Kamen je bil za znanstvenike frustracija, kosi kamna s hieroglifi, demotsko in grško pisavo so se odlomili, nihče ni vedel, v katero smer naj bi potekala hieroglifska pisava, kje so se besede začele in končale.

Besedilo, v katero so znanstveniki strmeli dve desetletji, je precej formalno in ne preveč vznemirljivo, kot lahko beremo v knjigi egiptologa Johna Raya The Rosetta Stone and the Rebirth of Ancient Egypt (2007). Kamen iz Rozete je v bistvu dekret, zapisan 27. marca 196 pr. n. št., ki piše predvsem o veličini in zaslugah kralja ter ga primerja z bogovi. Najverjetneje je bilo podobnih kamnov zelo veliko, do danes jih je bilo najdenih 28, zadnji je bil odkrit leta 2011.

Praznovanje teh dveh častitljivih obletnic bomo obeležili tudi pri nas, saj bo v četrtek in petek v Narodnem muzeju Slovenije potekala prva mednarodna egiptološka konferenca pri nas, ki jo organizirata Filozofska fakulteta v Ljubljani in Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.