V članku preberite še:

Gotovo nam bo raziskovanje tega mesta odkrilo več o življenju v starem Egiptu v času njegovega največjega razcveta, v času Amenhotepa III., njegovega sina, »heretičnega« faraona Ehnatona, in njegove sovladarice Nefertiti ter njunega naslednika Tutankamona.

»Nobenega dvoma ni, da gre za izjemno odkritje, primerljivo z odkritjem rimskih Pompejev,« pravi tudi Salima Ikram, arheologinja z oddelka za egiptologijo na ameriški univerzi v Kairu.

Niso pa vsi arheologi istega mnenja, na družbenih omrežjih potekajo žgoče debate, strokovna mnenja se delijo. Christian E. Loeben iz hanovrskega muzeja, ki se je specializiral prav za obdobje 18. dinastije, posebej obdobje Amenhotepa III., Ehnatona in Tutankamona, pravi, da ne gre za »izgubljeno, zlato mesto«, ampak bolj za naselbino ob palači Amenhotepa III., kakor za nemško revijo Spektrum piše Karin Schlott.

Za vzdrževanje takšne palače si potreboval mesnice, kuhinje, pekarne, obrtniške delavnice, kjer so proizvajali keramiko, posode, pripravljali hrano za palačo, razlaga Loeben. Tudi okostja, ki so jih našli tam, niso bila balzamirana, kar kaže na to, da je šlo najverjetneje za delavce v naselbini, dodaja.

Nekateri egiptologi pa opozarjajo, da so en del mesta, od aktualnega najdišča oddaljenega kakšnih sto metrov, raziskali že Francozi leta 1939, a ker so bili bolj osredotočeni na iskanje templjev, mesta niso popolno odkopali.