Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Vrtinec nestabilnosti in padlih obrazov na slovenskih tleh

Slovenska politična scena je po padcu vlade Boruta Pahorja leta 2011 pravi vrtinec nestabilnosti.
Domnevne afere so tresle politiko v času epidemije. FOTO: Neydtstock Getty Images/istockphoto
Domnevne afere so tresle politiko v času epidemije. FOTO: Neydtstock Getty Images/istockphoto
Ma. M.
30. 12. 2020 | 11:00
6:17
Medtem ko smo se pred leti norčevali, da Italijani menjujejo vlade kot po tekočem traku, ni pri nas nič drugače. Zadnja vlada, ki je končala mandat, je bila prva Janševa z začetkom leta 2004. Kasneje se je zvrstilo kar pet vlad, ki je predčasno zaključilo delo. Letos pa se zna zgoditi, da nam bodo vladali kar trije prvaki oziroma tri vlade. Da bo letošnje leto na političnem parketu pestro, je bilo jasno prve dni 2020.

Aleksandra Pivec je tako proslavila izvolitev za predsednico Desusa, a trajalo je le kratko.  FOTO: Leon Vidic, Delo
Aleksandra Pivec je tako proslavila izvolitev za predsednico Desusa, a trajalo je le kratko.  FOTO: Leon Vidic, Delo


Padli Erjavec

18. januar 2020. Datum, ki se bo zapisal v srca pristašev upokojenske stranke Desus kot dan, ko so delegati stranke pokazali vrata Karlu Erjavcu, ki je stranko vodil 15 let in bil v šestih vladah minister. Da so ga v stranki siti, je bilo več kot očitno, saj je njegova protikandidatka Aleksandra Pivec zmagala s 143 glasovi podpore, Erjavca je podprlo 80 delegatov. Brez pompa je odšel. 1000 evrov pokojnine za vse upokojence je ostala njegova neizpolnjena obljuba. Sam bi imel
sicer večjo pokojnino, če bi odstopil še kot minister. Ni mu bilo treba. 


Šarec zalučal puško v koruzo

27. januarja je s položaja predsednika vlade odstopil nekdanji župan Kamnika in nekdanji komedijant Marjan Šarec. Njegov odstop je bil posledica odstopa Andreja Bertonclja, ki je v Šarčevi vladi vodil finance. Z manjšinsko vlado je bilo konec. Šarec je zalučal puško v koruzo. Tudi razprtij med koalicijskimi partnerji se je nabralo veliko. Pozval je na predčasne volitve, ki bi prinesle novo vlado. Šarčeva želja se ni uresničila. Janez Janša je poleg SDS in NSi v koalicijo dal še SMC in Desus in tretjič sestavil vlado: bil je tretji marec. Pandemija sars-cov-2 je kazala zobe. V Italiji so ljudje umirali v desetinah.

Janez Janša in Marjan Šarec. FOTO: Zaslonski posnetek
Janez Janša in Marjan Šarec. FOTO: Zaslonski posnetek


Od afere z maskami do kolesarjev

Maske, respiratorji, vojska … Leva opcija je bila v nasprotju z demokratičnimi načeli takoj na okopih. Vsako stvar so uporabili za napad na vlado in morebitno ponovno vzpostavitev leve koalicije. Janša jim je ponudil več priložnosti za napade. Ker je vlada dobila državne rezerve brez zaščitne opreme, jo je bilo treba na veliko kupovati.
Domnevne afere so tresle politiko v času epidemije. FOTO: Neydtstock Getty Images/istockphoto
Domnevne afere so tresle politiko v času epidemije. FOTO: Neydtstock Getty Images/istockphoto
In posli so bili čudni. Informacij je bilo ogromno, domnevnih mahinacij tudi, prav tako naj bi se vsakdo s posli okoristil. Ker ni nobeno sodišče izdalo nobene sodbe glede teh poslov, mi ne bomo sodnik. Podobno kot pri dobavi mask je bilo pri nabavi respiratorjev. Tisti, ki jih je nabavila Janševa vlada, naj bi bili neustrezni in kupljeni na sporen način. Opozicija je zagnala vik in krik. Nekateri so na podlagi mnenj zdravnikov govorili, kakšne respiratorje bi morali kupiti, in očitali vladi, da jih ne posluša. Kasneje se je izkazalo, da so bili 'opozicijski' respiratorji ne samo neustrezni, ampak celo smrtno nevarni. In če ni bilo drugega, je bil povod za razhudeno opozicijo kak Janšev tvit. Janša je ostajal trdno v sedlu. Celo protesti na kolesih niso spremenili tega.

Prišlo je poletje, konec epidemije, slovenski živelj se je razpustil po obalah, Janša je v tujini razlagal da smo super. Predsednica Desusa in kmetijska ministrica Pivčeva si je privoščila 'oddih' z družino, ki se je izkazal za slabo idejo. Mediji so namreč izvohali, da prenočitev ni plačala sama, ampak podjetja, ki jih je obiskala. Znesek je bil nekaj nad 400 evri. Tudi tisti, ki so v preteklosti radi kaj pozobali na račun državnih ali zasebnih podjetij, so zagnali vihar. Pivčeva mora oditi.

Šarec, ki Pivčeve ni odslovil, ko so ji med ministrovanjem v njegovi očitali več kot 30 tisočakov domnevno protipravno pridobljenega državnega denarja, je ob teh 400 evrih zahteval odstop vlade. V Desusu po tistih 30 tisočakih, ki so predmet preiskav, Pivčeve prav tako niso nagnali, ampak so jo nagradili s predsedniškim položajem v stranki, so pa zaradi teh 400 evrov za spanje noreli in začeli iskati novega predsednika.


Vrnitev odpisanega in ponudbe za mandatarstvo

Desus je z odprtimi rokami sprejel vrnitev Erjavca in s tem zatresel tretjo Janševo vlado. Preden je Erjavec prišel nazaj, so bili vsi žarometi usmerjeni v nekega drugega akterja. Jože P. Damijan, ekonomist in nekdaj sledilec Janše – bil je celo minister za razvoj v prvi Janševi vladi – je predstavil nekaj točk svojega programa za novo vlado oziroma koalicijo. Koalicija ustavnega loka je zadevščino poimenoval. Kratica pa KUL. A kljub veliki želji nekdanjih koalicijskih partnerjev zbranih do marca okoli Šarca, ni imelo dovolj glasov za zrušitev Janše in vzpostavitev druge koalicije leve provenience, ki naj bi jo vodil Damijan. Manjkali so glasovi Desusa in SMC, čeprav bi tokrat v to koalicijo stopila tudi Levica, ki je Šarca, dokler ji je ustrezalo, podpirala kot 'opozicijsko-koalicijska' stranka. Damijan se je zaradi premalo podpore poslovil kot možni mandatar.

Ko je vajeti pri upokojencih ponovno prevzel Erjavec, so se mu poleg vrat domače stranke odprla tudi vrata do vladne palače. V zameno, da upokojenci pomahajo Janši v slovo, so Erjavcu potencialni koalicijski partnerji LMŠ, SAB, SD in Levica oziroma njihovi šefi Šarec, Alenka Bratušek, Tanja Fajon in Luka Mesec ponudili mandatarstvo. Erjavec je sprejel ponujeno, čeprav je poudaril, da se je vedno boril samo za upokojence in da mu položaji nikoli niso bili prioriteta. Desus je zunaj, Janševa vlada je manjšinska, a koalicija še vedno nima glasov.

Karl Erjavec v želji, da stopi na čelo vlade. FOTO: Blažž Samec
Karl Erjavec v želji, da stopi na čelo vlade. FOTO: Blažž Samec

Vse oči so bile uprte v zadnji teden decembra, a je Erjavec sporočil, da bodo predlog o nezaupnici Janševi vladi prestavili na leto 2021

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine