Zakaj je petje posebej nevarno za prenos okužbe

Dr. Ana Kroflič na Kemijskem inštitutu že vrsto let proučuje onesnaženje zraka, predvsem nastanek aerosolov, njihovo spreminjanje in škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi.

Ob govorjenju in dihanju, kaj šele ob kašljanju in kihanju, iz naših ust letijo kapljice sline, ki lahko vsebujejo virusne delce. Glede na to, da se koronavirus prenaša kapljično, kam se uvršča petje?

Med normalnim dihanjem kapljice sline letijo približno dva metra od izvora, torej ust, medtem ko pri kihanju dosežejo tudi osem metrov. Ker je petje bolj intenzivno od govora, pa seveda še vedno manj od kašljanja, pričakujemo domet kapljic sline med petjem nekje od dva do šest metrov.
Kapljice sline so lahko velike tudi pol milimetra, kar že vidimo s prostim očesom, tipičen virus pa je več tisočkrat manjši. Velikost virusa sars-cov-2 je manj kot 100 nanometrov, kar je desettisočinka milimetra. Prav za aktualni koronavirus je značilno, da ga je v zgornjih dihalih in tako tudi v slini zelo veliko, kapljični prenos predvsem s kihanjem in kašljanjem, ki proizvedeta velike kapljice sline, pa naj bi bil ključen za prenos okužbe med pandemijo covida-19.

Že prej smo imeli sezonska obolenja, gripo, pa nikoli nismo ustavili zborovskega petja, zakaj je zdaj drugače?

Pri prenosu okužbe je treba upoštevati ne samo količino virusa, ki smo mu izpostavljeni, ampak tudi njegovo virulentnost, to je sposobnost, da povzroči bolezen. Jasno je, da je sars-cov-2 izredno virulenten – veliko bolj od običajne gripe, zato nam tudi povzroča toliko skrbi. Se pa še danes ugiba, ali je mogoč aerosoliziran prenos covida-19 na človeka. O aerosolu govorimo, ko so kapljice sline zelo majhne, takšne, da jih s prostim očesom ne vidimo (manjše od 10 mikrometrov). Ti aerosoli nastajajo že ob dihanju in zaradi svoje majhnosti dolgo ostanejo v zraku; odvisno je od več dejavnikov, a lahko pretečejo celi dnevi, preden padejo na tla. Po drugi strani pa je zaradi same velikosti v aerosolnih kapljicah virusa precej manj kot v večjih, prav tako je okolje virusa tam bistveno drugačno kot v telesu. Ker se najmanjše kapljice – aerosoli na zraku hitro posušijo, je umestno vprašanje, kako dolgo lahko virus pod takšnimi pogoji sploh preživi in ali pri tem ohrani sposobnost za napad.

Imate znanstveniki že odgovor na ti dve vprašanji?

Na prvo vprašanje smo ga že dobili, in sicer naj bi virus v zraku preživel do tri ure. Žal pa še vedno ni jasno, ali je po treh urah še mogoče, da tak virus povzroči okužbo pri človeku z normalno delujočim imunskim sistemom.

Kako nevarno za okužbo je torej po vašem zborovsko petje?

Petje, še posebej zborovsko, ko ljudje stojijo v gosti formaciji, je verjetno res bolj nevarno za prenos okužbe od navadnega pogovora ob kavi. Prvič zaradi velike količine razpršenih mikrokapljic sline, ki v primeru okužbe prenašajo tudi virus, in drugič zaradi neustrezne varnostne razdalje med sodelujočimi. Še vedno pa velja splošno prepričanje, da je najpomembnejši prenos covida-19 kapljični, za kar sta najbolj kritična kihanje in kašljanje, medtem ko je aerosolizirani prenos sicer mogoč, a manj verjeten, saj bi se sicer virus verjetno širil še veliko hitreje, kot se.

Kaj bi za prihodnje mesece svetovali pevcem, zborovodjem, društvom?

Ker je pred nami poletje, bi zborom vsekakor svetovala vaje na prostem. Tam je mešanje zraka zaradi vetra veliko boljše od ventilacije v zaprtih prostorih, kapljični aerosol, ki nastaja med petjem, se s tem razredči in tako je možnost okužbe veliko manjša. Smiselno je med petjem ohranjati čim večjo varnostno razdaljo med pevci, saj tako kar najbolj zmanjšamo možnost za stik z največjimi kapljicami, ki so najbolj nevarne za okužbo; te velike kapljice namreč tudi najhitreje padejo na tla.