Vprašanje, ko kolesarji obmolknejo

Možnosti za športno rekreacijo v zdajšnjem spremenjenem času sta v bistvu in v grobem le dve: na prostem in doma. Kakorkoli je ta čas zahteven predvsem za bolj pomembne stvari, kot je športna rekreacija pa se nam kar samo od sebe zastavlja vprašanje, katere rekreacije se v teh časih lotiti. In potem, ko se človek odloči, se kmalu vpraša, koliko časa takemu početju nameniti?

Takšno raziskovanje, ko te v razmišljanje s čim bolj jasnimi odgovori silita - če govorimo o vadbi na prostem - tudi temperatura in kratek dan, lahko pripelje tudi do kakšnega presenečenja.

Recimo, da ste kolesar in ugotovite, da - če delate od doma - skočite na kolo med pol tretjo in četrto uro, potem pa se morate vrniti, preden se stemni in postane mrzlo, in še postoriti tisto, kar ste še dolžni službi in predvsem družini, če jo imate. Človek kmalu ugotovi, da nekako ne spravi skupaj več kot dve uri vožnje in med 30 in 40 kilometri. Malo, poreče vsak pravoveren in izurjen kolesar.

Ampak: je res tako? Bo tistih 30 do 40 kilometrov premalo za čas, ko ne bo več karanten in omejitev?

Mnogi, ki smo zaljubljeni v gibanje, se velikokrat sprašujemo, zakaj nam pašejo dvourne vožnje namesto peturnih, in se ob prvih veliko bolje počutimo, kar je bistveno, saj smo športni rekreativci? Jasno, če se želimo izkazati med kolegi, je treba vaditi veliko, če želimo na dolgo Franjo, potrebujemo kilometre, če želimo hitro na Vršič, tudi ...
Kaj pa, če želimo na malo Franjo? In na Vršič spodobno, ne pa fantastično hitro?

Kdor dobro pozna namen in cilj rekreativnega kolesarjenja, se bo strinjal, da se je mogoče z dobro sestavljeno in izpeljano dvourno vadbo dvakrat do trikrat na teden zelo spodobno voziti na kolesu, pa tudi če vsakič naredimo le slabih 40 kilometrov.
In o tem istem se je spraševal Eben Weiss na spletni strani Outside. Gospod Weiss, ali Kolesarski snob, je preko luže ena najzanimivejših kolesarskih osebnosti, ki se je pojavila v zadnjem desetletju, proslavil (in ga naredil razvpitega) je njegov spletni dnevnik Bike Snob NYC, kjer piše smešne, pronicljive in včasih umetelno sčipkane komentarje o kolesarjenju. Nekoč anonimni bloger je svojo identiteto razkril leta 2010.
 

Matematika enega dne

Zapisal je, da je zanj idealna dolžina za kolesarjenje 20 milj, to je »zgolj« 32 kilometrov. In je razložil.
»Nedvomno ste ob moji trditvi ogorčeni in zahtevate, da pokažem svojo matematiko. Ni problema! Najprej si oglejmo dolžino celotnega dne, to je 24 ur. Zdaj recimo sedem od teh ur preživite v spanju, seveda, če imate srečo. Ostane vam 17 ur, v katerih morate delati, jesti, počivati, skrbeti za gospodinjstvo, skrbeti za vse otroke ali hišne ljubljenčke, se družiti, kaj poustvariti, sodelovati v intimnostih s partnerjem in si ogledati priljubljeno teve serijo - ne nujno v tem določenem vrstnem redu, lahko tudi v različnih razmerjih, odvisno od dneva v tednu. In nekje v tej mešanici morate najti čas, da vanjo stisnete že vožnje s kolesom.

Očitno vse zgoraj našteto pomeni, da je za vse, ki niste profesionalni kolesar, življenje naklonjeno krajšim in ne daljšim vožnjam. Vendar pa obstaja tudi težava, da če naredite prekratko vožnjo, da ko se boste vrnili, ne boste zadovoljni, in vas bo naslednji dan morda zamikalo, da se popeljete veliko dlje - in tako boste izgubili čas, ki ste ga morda prihranili dan prej. V tem smislu je kratka vožnja lahko napačna ekonomija ... Hkrati obstaja tudi nevarnost, da preklopimo na predolgo, to je, da vožnja rodi, poraja novo vožnjo. Čim težje in dlje greš, boljši in bolje pripravljen postajaš in preden se zaveš, se zbudiš ob treh zjutraj in pred pred službo narediš 120 kilometrov, samo da bi ohranil osnovno pripravljenost. Takšen način ne more trajati.«

Zagotovo ima Eben Weiss prav: precej več je ljudi, ujetih v opisanem, kot mislimo, da jih je. Nekaj je, če na tešče narediš 30 kilometrov. Bujenje ob šestih, start ob 6.30, prihod domov ob osmih, kopalnica, zajtrk in ob devetih si v službi. Ljudje, ki imajo malo časa, vadijo tudi tako in nekateri so tak način vadbe posvojili. In še nekaj: dobro se peljejo, hitri so - kljub samo dobrim 30, morda 35 kilometrom, kot jim je uspelo napraskati skupaj vožnje?

Zagotovo je lahko to dovolj. Odgovor je v dobro načrtovanem, dobro strukturiranem in pametno izpeljanem treningu. Ogrevanje, izpeljava zadanega kot ohranjanje želene intenzivnosti po pameti in glede na počutje, ohlajanje. Se da, zagotovo.

Vemo, tole vas je napotilo na razmišljanje o koristnosti teh 30, 35, 40 kilometrov. Zjutraj, seveda ... in nam je jasno, da še vedno mislite, da je ista razdalja popoldne ali pod večer premalo.

Eben Weiss še piše, da boste sicer s tako kolesarsko dieto spoznali, da ne boste v najboljši formi, kar ste kdaj bili, a se boste še vedno dobro peljali in vam bo ostal čas za pomembnejše stvari v življenju - a ker je pomembno tudi kolo, si boste s takimi vožnjami vseeno ustvarili dovolj dobro osnovo za takrat, ko se boste morda odločili, da boste morda opravili nekaj več in daljšega treninga za zahtevnejšo kolesarsko prireditev, ki vas čaka.
 

Čarobnost samo dveh ur

»Še pomembneje pa je,« piše Weiss, »da je denimo 40-kilometrska vožnja elastična, saj vam, kljub temu, da je dovolj kompaktna, omogoča, da jo lahko vključite v svojih 17 budnih ur, in ponuja dovolj možnosti glede trajanja in intenzivnosti. Pristopite k vrtenju ležerno in to je lahkotno dvourno užitkarsko obračanje pedalov - več kot dovolj, da si zbistrite glavo. Lahko pa trening napadete kot levinja, ki je ujela zebro, in se močno razdajate več kot uro, pri čemer vam noge gorijo od začetka do konca.

Kakorkoli že, vedno se lahko odpravite na tako vožnjo, tudi po najbolj obremenjenem urniku, in še vedno vam bo ostalo dovolj energije za spopadanje s preostankom dneva. Dobrih trideset kilometrov je dovolj dolgo, da se oblečeš v kolesarja v popolni boj ni opremi in hkrati dovolj kratko, da greš na bolj enostavno športno kolo v športnih copatih, kratkih hlačah in v majici s kratkimi rokavi - da, tudi to je pravo kolesarjenje. Tudi če je vreme zanič, še vedno lahko opravite s tako razdaljo.
Načeloma se med vožnjo ni treba ustaviti, je pa tudi povsem smiselno, da če ste v športnih copatih in kratkih hlačah in v športni majici, da na kavo sedete na polovici začrtane vožnje.«

Izkušeni kolesarji se lahko z v Outside zapisanim strinjamo. Tako in tako vse to že dolgo vemo ... Ja, lahko je tudi tako. Kot je tudi res, da nas ta čas, ko je naše gibanje omejeno, sili v improvizacijo, saj živimo z zoženem prostoru. Zato to lahko pomeni, a v dveh urah opravimo ogrebanje, potem dvajset minut in še kaj vozimo navkreber, se spustimo proti Ljubljani in s po ravnini vrnemo domov, malo po četrti, ko je še kaj svetlobe in temperatura ni prenizka.
Pravilno, bolje primerno napravljeni. Saj veste, ni slabega vremena, je le neprimerna oprema ...

In na pomlad?

Kaj bo to pomenilo v času, ko bo spet več prostora, pa daljši dan in bo topleje? Ali takrat 30-, 40- kilometrske vožnje odpadejo?
Naše izkušnje v športni rekreaciji in po kolesarsko nas učijo, da je mogoče kakovosten trening opraviti tudi v dveh urah. Če vozimo 20 na uro, je to lahko 40 kilometrov. Če je naša povprečna hitrost 25 kilometrov na uro - in to je mogoče doseči dovolj hitro - pa dobimo že spodobno dolžino, ki je dovolj »kosmata,« da z njo opravimo z malo Franjo. In da na Vršič prilezemo v času kakšne bolj kosmate ure - kar je za supersonične rekreativce katastrofa, za ljudi, ki pa vidijo še kaj okoli krmila, pa znak, da so na dobri poti.

Zato pri Poletu pravimo: vaš trening je lahko dolg do dve uri. In potem na tem gradite, glede na tisto, kar od vas pričakujejo najbližji, prijatelji in zahteve v službi, pa še kakšno minuto si velja prihraniti za spoznavanje vsega novega, na vseh področjih.
Ti dve uri naj bosta taki, kot je trenutek, ko se nam zdi, da je jajce v vreli vodi že trdo skuhano. Če ni, nič hudega, če gre malo čez, pa tudi ne. V bistvu pa nam še vedno ostane jajce, ni res?

In smo že - ker imamo radi ves šport - pri vprašanju, koliko teka na dan je dovolj? Osem kilometrov? Tri- krat, štiri- krat na teden. 24 ali 32 kilometrov tedensko? Torej 100 do 120 na na mesec?
O tem bomo pisali - a samo za razmislek: verjamete, da je mogoče mali maraton odteči z 80 kilometrov teka na mesec, desetko pa s 40 kilometri?

In to lepo odteči ...