Maščobe in ogljikovi hidrati za tekače

Pri maščobni noriji, ki zadnja leta obseda Slovenijo in ji, roko na srce, pomagajo tudi mediji, je že skoraj greh napisati, da je glavno gorivo za tekaški maraton ogljikov hidrat, predvsem enostavni sladkor glukoza.

Čeprav o tem govorijo vse sodobne strokovne smernice športne klinične prehrane, maščobni verniki verjetno predvidevajo, da smo Slovenci presnovno drugačni kakor večina svetovne populacije. Še več, stroka klinične prehrane prav tako opozarja pred nekritičnim uživanjem nasičenih maščob.

Zato ni največji problem maščobne norije le ta, da tekači ne bodo dosegali svojih optimalnih maratonskih časov, veliko večji problem je, da je izgubila vsakršno mero in spodbuja čezmerno in za zdravje škodljivo uživanje nasičenih maščob. Prav tako spodbuja druge prehranske strategije, ki prav tako pomenijo veliko tveganje za zdravje zaradi presnovnih posledic neprimerne prehrane. Še več, z nekaj znanja o presnovi pri naporu posledice teh prehranskih navad videvamo v praksi. A akterji so neomajni in brezmejno iščejo svoj prav. Ali pa dobiček. Med pogoste in zanimive štorije s tega bojnega polja spadajo pritožbe maščobojedcev, da imajo med maratonom težave, če jedo ogljikove hidrate.

To pomeni predvsem, da res ne vedo, kaj govorijo. Če ne treniraš prebavil na določeno prehransko strategijo, je možnost za težave velika. Še posebno če imajo apetite po dobrem dosežku in presežejo hitrost dobave energije iz svojih maščobnih virov.

Črevo pač ni navajeno (natrenirano) na ogljikohidratno ponudbo. Na primer, nima dovolj encimov in prenašalcev za sladkorje na črevesnih celicah. Ta enostavna razlaga ima seveda veliko bolj kompleksno ozadje, a že to nam da misliti, zakaj maščobojedci za svoj športni neuspeh velikokrat krivijo ravno hrano. Pred maratonom se na primer odločijo, da bodo le nekoliko zvišali vnos ogljikovih hidratov, in potem je hrana nenadoma pokvarjena in seveda kriva za ...