Športni stres v šestih točkah

Kadar telesa ne preutrudimo, je to dober stres, ki poleg fizičnih izboljša tudi kognitivne sposobnosti telesa. S hitrostjo in močjo treniramo tudi pamet. Ampak športnik mora dobro poznati znake preutrujenosti in pretreniranosti. Profesionalni in rekreativni. Dobro mora poznati tudi sebe in vplive svoje okolice na njegovo psihično stanje. Drugače šport načenja zdravje in dušo. 

Šest utrinkov

1. Raziskovalci stresa, ki želijo z analizo živčnih mehanizmov ugotoviti, kaj je za telo »dober« in kaj »slab« stres, so pogosto kot tesni model proučevali rekreativne tekače.

2. »Dober« tekaški stres pripomore k boljši volji, splošnemu počutju, celo bolj pametni smo!

3.  Kakšna količina stresa deluje »dobro« in kdaj se prevesi v preveč stresa s slabim učinkom, je odvisno od več dejavnikov. Med pomembne dejavnike spada genski odziv, spol, stopnja treniranosti in posameznikovo stanje hormonov.

4. Pri dlje časa trajajočem psihološkem stresu se v možganih pospeši tvorba encima, ki razgrajuje endogene opiate in tako telo telo prikrajša za ugodno opojne učinke pri telesnem naporu.

5. Psihološki stres znižuje raven nevrotropnega faktorja, ki nastaja v možganih pod vplivom telesne aktivnosti in zmanjšuje pozitiven kognitivni učinek telesne aktivnosti. Skratka, prikrajša nas za bistrost, ki bi si jo sicer lahko popravljali s telesno vadbo.

6. Psihološki stres nima popolnoma enakega vpliva na moške in ženske možgane. Ženske naj bi bile proti njemu nekoliko bolj odporne.