Moramo se spominjati grozot in skušati preprečiti, da bi se ponovile

Ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza je v ljubljanskem Mini teatru gostovala britanska novinarka in pisateljica Jane Coyle ter uprizorila dramski monolog Dekle s kmetije. V monologu se je Jane Coyle vživela v vlogo sedemletne deklice, ki pripoveduje zgodbo o svoji babici Rusalki Hartmann, ki so jo med drugo svetovno vojno z rodnega Dunaja z vlakom prepeljali na Severno Irsko, večina njenih sorodnikov pa je končala v koncentracijskih taboriščih. Dogodek je potekal v sodelovanju z veleposlaništvom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, avtorica – med drugim dolgoletna sodelavka največjega irskega časopisa The Irish Times – pa si je naslednji dan vzela dobro uro in za naš časopis spregovorila o svojih izkušnjah z dramatiko, novinarstvom in založništvom.

»Spominjajmo se milijonov, ki ne morejo povedati, kaj so čutili«

»Že kot najstnica sem prebrala Aleksandrijski kvartet in se popolnoma zaljubila vanj. Veste, ko sedemnajstletno dekle prebere tako odraslo delo, se počuti zelo zrelo. Branje takšne knjige je prava iniciacija v odraslost. Čez nekaj let sem se prijavila na pogovor za službo na londonski založbi Faber & Faber. Urednik, ki je vodil intervju, me je na koncu vprašal, kdo je moj najljubši pisatelj. Izstrelila sem, da Lawrence Durrell. Na kratko je nekaj zamomljal in me nato poslal ven, da izpraša še druge kandidate. Tako sem tistega sončnega julijskega dne sedela na soncu in molila k vsem bogom, da bi dobila to službo. Delo za tako prestižno založniško hišo bi bil sanjski poklic za 23-letnico, ki bi se rada preživljala s pisanjem, a še ne ve, kako. Nato me je urednik poklical nazaj v pisarno. Rekel mi je samo: »Čudovito se bova ujela.« To je bil Alan Pringle, dolgoletni in najbrž najtesnejši urednik Lawrencea Durrella. Kmalu potem, ko sem začela delati za Pringla, je izgubil vid. Rekel mi je: »Zdaj moraš postati moje oko.« O založništvu nisem vedela ničesar drugega kot tisto, kar sem se naučila od njega. Čakali smo rokopis Monsieurja, prve knjige Avignonskega kvinteta. Ko je prispel, sem ga morala urejati po Pringlovih navodilih. Bila sem posrednica med njim in Durrellom,« je med drugim povedala v intervjuju.