Policija venomer opozarja, kolesarji pa skoraj gluhi

Niso samo avtomobilisti nestrpni do kolesarjev, tudi kolesarji so do avtomobilistov. Kako tudi ne bi bili. Na zadnjem kolesarjenju sem dohitel kolesarja, ga prehitel po desni strani, ker se je vozil po levi strani kolesarske steze, ki pelje z Bleda proti Lescami in Radovljici.



Na poti je tudi semafor, tam na začetku Radovljice, in rdeča luč pomeni stop znamenje, kajne? Ustavil sem se za tremi avtomobili, ki so tudi čakali zeleno luč in ... in kolesar, ki sem ga malo prej prehitel, me je obšel, se zrinil med tremi avtomobili, pogledal levo in desno v križišče, in ker nikogar ni bilo razen rdeče luči na semaforju, je mirno zapeljal na drugo stran. Kako popoln prekršek. Potem sem ga spet dohitel in prehitel na Podbrezjah in naletel na popolno zaporo, asfaltirali so del cestišča.

Obvoz je bil urejen, moral sem mu slediti okoli vasi. Pač, dva kilometra več, nič ne de, in ko sem se spet vključil v promet na koncu obvoza, me je ta isti kolesar drugič dohitel in me celo ogovoril: »Kaj, ne moreš mi uiti?« Bil je mojih let, torej bi človek pomislil, da so nekatere osnovne življenjske stvari jasnejše.

Nisem se obvladal: »Videti si kolesar, imaš kolo, specialko, vso potrebno opremo in čelado na glavi, nimaš pa kančka pameti pod njo!« Da, malce glasnejši sem bil kot po navadi. Izbuljeno me je pogledal in me hitel miriti ter spraševati, ali mi je poletna vročina sežgala čelado. »Človek, najprej si prevozil rdečo luč in potem še popolno zaporo, zakaj misliš, da je to v redu? Sramota si za kolesarje in nevarnost za druge udeležence v prometu. Si predstavljaš, da te nekdo povozi, ker si ti prevozil rdečo luč in spregledal voznika? Zate mi je skoraj vseeno, smili se mi nesrečnež, ki te bi poslal na oni svet ...« Zamahnil je z roko in ostal za menoj. Ne vem, kdaj sem bil nazadnje tako jezen.

Trenutno se za kolesarjevo varnost in potegovanje za enakopravno članstvo v prometu potegujeta podjetje Butan plin skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije s svojo vseslovensko kolesarsko pobudo za večjo varnost najmlajših kolesarjev. Izobražujejo tiste kolesarje, ki se prvič podajo v promet. Odlična vseslovenska akcija! 

Slovenska kolesarska mreža, ki je (bilo) nacionalno kolesarsko združenje, ki pod svojim okriljem združuje organizacije, ki se v svojem lokalnem okolju ukvarjajo s promocijo kolesarjenja kot trajnostnega in zdravega načina prevoza ter rekreacije in Regionalni center za srednjo in vzhodno Evropo s projektom Mobile 2020. Sodeč po njihovi spletni strani je njihovo delovanje ugasnilo. Škoda, ker menim, da so imeli sredstva, s katerimi bi se lahko naredilo še več za varnost kolesarjev v prometu.



Po podatkih, ki jih objavlja slovenska policija na svoji uradni spletni strani, so kolesarji v prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Največkrat se to zgodi zaradi nepoznavanja kolesarskih cestnoprometnih predpisov, ki se jih naučimo v petem razredu osnovne šole!

Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, ker vozijo preblizu robu vozišča ali celo po nasprotni polovici, kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola. Neupoštevanje pravil o prednosti, največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji znak stop ali znak za križišče s prednostno cesto velja tudi zanje, ne le za voznike motornih vozil. Pogosto pa kolesarji ne prilagodijo hitrosti stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.

Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.
 

Policija venomer opozarja

Nasveti, opozorila policije so čisto jasna in preprosta, vendar da jih izvemo, moramo prav na njihovo spletno stran, tja pa ne zahajamo pogosto, kajne? Zato vam jih serviramo tudi mi. 

Kolesarji se morajo zavedati nevarnosti v prometu in skrbeti za lastno varnost, pri čemer morajo upoštevati naslednja pravila in nasvete policije:
Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte.
Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake.
Ne vozite pod vplivom alkohola.



Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen.
Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze.
Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi, glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze.

Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bliže robu (ne več kot en meter od roba) vozišča.
Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.

Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim.
Kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije, lahko vozijo v skupini, ki jo morajo sestavljati najmanj štirje kolesarji.
Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev.
Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo.



V križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite skozi križišče peš.
Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki hitreje opazili, uporabljajte zvonec.
Ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila).

Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri.
Starejši ko smo, previdnejši moramo biti.
 

Starejši kolesarji so v večji nevarnosti

Policija opozarja na statistične podatke, ki kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo.

Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. To nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa policija svetuje, naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. Svetujejo jim, naj se izogibajo vožnji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira na temo. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa naj se izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez.

Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situacije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu gibanja, ki ga predstavlja kolesarjenje.
 

Tehnično brezhibno kolo

Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. Priporočljivo je na kolesu imeti: distančnik z odsevom, ščitnik verige, blatnike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo.

Čelada: kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado priporočamo tudi odraslim kolesarjem, čeprav ni predpisana. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali na območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi na območju umirjenega prometa.

Nasveti so vedno dobrodošli, prav tako opozorila policije. Varnost je pred užitki, zato se moramo vsi, kolesarji in vozniki avtomobilov, zavedati, da moramo za lastno varnost najprej poskrbeti sami.