Mišične celice ali miociti, strici iz ozadja

Razširjenost čezmerne telesne mase in debelosti sta ogledalo naše družbe. Mnogi ju posrečeno primerjajo s kanarčkom v rudniku. Kot kanarček, ki je nekoč s svojim življenjem prvi pokazal rudarjem, da se sprošča strupeni metan ali ogljikov monoksid v rovu, nam čezmerna telesna masa kaže, da se v našem telesu dogajajo (ne)vidne spremembe, ki nam bodo prej ali slej škodovale.

V zadnjem obdobju vedno manj govorimo o hujšanju in dietah, ker v svoji osnovi pomenijo nekaj, kar traja določen čas in se nato konča. Danes dobro vemo, da ponavljajoča se obdobja povečevanja in naraščanja telesne mase škodljivo vplivajo na sestavo našega telesa, saj se povečuje delež maščobe in zmanjšuje delež mišičnega tkiva.

Veliko raje govorimo o spremembi življenjskega sloga, ki je manj skrajna in za posameznika zato lahko trajna. Zdravje si lahko predstavljamo kot hišo, ki jo gradimo. Domnevajmo, da smo zemljo podedovali. Ne glede na to, kakšne kakovosti je, se na vsakršnem terenu ne da graditi. Potrebni so dobri in terenu primerni temelji.

Naš projekt potrebuje tri glavne temelje. Zdravo prehrano na eni strani, telesno dejavnost na drugi in kot tretje duševnost, ki konstrukcijo poveže v celoto. Če pogledamo samo telesno dejavnost, ugotovimo, da se v zadnjem stoletju gibljemo za približno 10 kilometrov hoje dnevno manj. Naši temelji so postali majavi.

Mišična celica ali miocit ima v telesu velik vpliv

Večcelične organizme lahko razumemo kot skupek posameznih celic, ki so se združile, ker imajo tako večjo možnost preživetja. In vsaka v skupnosti ima svoj glas. Imajo svojo demokracijo. Človeško telo tako sestavlja približno dvesto vrst celic, ki se med seboj živahno sporazumevajo. Ker nimajo glasilk, sproščajo določene snovi.
Mišične celice ali miociti se sporazumevajo z drugimi celicami s tako imenovanimi miokini. Ugotovili smo, da njegov jezik razume veliko telesnih celic. Najbolje ga razumejo celice naše presnove, in sicer maščobne celice, jetrne celice in celice trebušne slinavke.

Pa ne samo na celice presnove, ugoden vpliv ima tudi na imunske celice, živčne celice ali nevrone in kosti. Glavne posledice sproščanja miokinov so povečano izločanje inzulina, povečanje proizvodnje glukoze, povečana razgradnja maščobe in povečana tvorba toplote. Je pravi pravcati stric iz ozadja.

Vse opisane spremembe delujejo zaščitno na naše telo in ga varujejo pred nastankom debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, določenih vrst raka, osteoporoze, demence in splošne zgodnje umrljivosti.
Vse lepo in prav – a žal miocit ni jezikav. Govori samo takrat, ko je vprašan, drugače pa rad zaspi. Da bo redno sporočal celicam presnove, kaj naj počnejo, ga moramo držati budnega.
 

Pomembni sta količina in kakovost miocita

Kot v vsaki demokraciji količina celic določene vrste nekaj pomeni. A tudi veliko število ne pomaga, če se ne oglasijo. Če hočemo, da bodo naši miociti imeli pomembno vlogo v našem telesu, jih moramo imeti dovolj ali pa obstoječim povečati vpliv in jih hkrati spodbuditi, da bodo jezikavi.

V praksi to pomeni, da moramo aktivno poskrbeti za količino in velikost mišičnih celic in jih tudi redno vsakodnevno razmigati. Tako bomo povečali porabo energije in miocite spodbudili h komuniciranju in s tem zaščitnemu delovanju na naše telo. Posledica so uravnavanje telesne teže in številni ugodni učinki na presnovo. Količino mišičnih celic, oziroma pri človeku v resničnosti bolj zadebelitev (hipertrofijo), lahko povečamo predvsem z uporovno vadbo. S tem jim sporočamo, da jih potrebujemo za svoje dejavnosti.

Z redno vsakodnevno vadbo pa porabijo veliko energije v telesu in povzročijo negativno energijsko bilanco, kar telesno težo obdrži na nižji ravnovesni točki. Prehrana je tista, s katero telesno maso zmanjšamo, redna stimulacija miocitov pa je glavna za obstanek pri manjši masi.
Kakšna so priporočila za vadbo pri povečani telesni masi?
 

Telesna dejavnost kot čudežni naboj?

Mnogo let si medicina prizadeva najti sredstva, ki bodo čarobno zadela bolezen in jo ozdravila. A takih zdravil ne najdemo in ne najdemo. Ne, tudi telesna dejavnost ni čarobna paličica, ki bi ozdravila bolezni kot po tekočem traku. Nam pa da temelj, da lahko o zdravju sploh začnemo sanjati.

***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine