V Narodni galeriji zbrani vrhunci baročne umetnosti v Sloveniji

Na eni največjih razstav v zadnjem obdobju javnosti predstavljajo nova spoznanja o umetnosti 17. in 18. stoletja, ki je zaznamovala slovenske kraje.

Galerija

Predsednica države Nataša Pirc Musar si v družbi avtorjev razstave, dr. Mateja Klemenčiča in dr. Katre Meke ter kulturne ministrice dr. Aste Vrečko ogleduje kip sv. Jurija iz Župnijskega muzeja v Piranu. Zanimivost: v vitrini odseva obraz uglednega gosta, umetnostnega zgodovinarja dr. Eikeja Schmidta, ki je nekdanji direktor firenških Uffizijev in sedaj direktor Musea del Capodimonte v Neaplju. FOTO: Leon Vidic/Delo

V. U., STA

9. 4. 2025 | 21:26

9. 4. 2025 | 21:35

3:20

A+A-

V Narodni galeriji so slavnostno odprli razstavo Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo. Razstava predstavlja slikarske in kiparske vrhunce 17. in 18. stoletja, od obdobja rekatolizacije do izzvenevanja baroka. Združuje približno 170 umetnin, tako iz zbirk Narodne galerije kot izposojena dela.

V Narodni galeriji se pripravljajo na razstavo leta

Kot so zapisali v galeriji, je med posameznimi slogovnimi obdobji prav barok med tistimi, ki so v največji meri zaznamoval podobo prostora današnje Slovenije. To je čas, ko je po srednjem veku ponovno sledil veliki umetnostni zagon. Po umiritvi verskih bojev in turške nevarnosti se je odprla pot za razcvet dežel na obrobju cesarstva.

Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki s kulturno ministrico dr. Asto Vrečko, ki je prav tako umetnostna zgodovinarka. FOTO: Leon Vidic/Delo

Tudi v Ljubljani se je začela živahna gradbena dejavnost kot posledica ambicioznega umetnostnega naročništva. Gonilna sila tega kulturnega preporoda so bili plemiški izobraženci, ki so z željo, da bi se približali tako dvoru kot bližnjim in bolj oddaljenim umetnostnim središčem, spodbujali razvoj kulture na vseh področjih.

Vodja projekta in soavtor razstave dr. Matej Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. FOTO: Leon Vidic/Delo

Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke, avtorji uvodnih besedil v katalogu so še dr. Tina Košak, dr. Friedrich Polleroß, dr. Ferdinand Šerbelj in dr. Polona Vidmar.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Na razstavi so predstavljeni vrhunci cerkvene umetnosti – monumentalne oltarne slike in kiparska dela, kot tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne objekte.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Obvezni sestavni del baročnih zbirk so bili reprezentativni portreti, tako vladarski kot plemiški, skupaj z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji in krajinami. Posebno mesto je namenjeno umetnosti, naročništvu in zbirateljstvu v istrskih mestih, ki so bila v tem času del Beneške republike.

Del odprtja je bila tudi živa slika, ki so jo postavili igralci AGRFT. Nastala je po znameniti sliki Kvartopirci I slikarja Almanacha. FOTO: Leon Vidic/Delo

Dela priznanih mojstrov iz najrazličnejših okolij

Razstavljene umetnine so delo priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt.

Razstava vrhuncev baročne umetnosti bo dostopna vse do novembra. FOTO: Blaž Samec/Delo

Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger.