Čezmerna telesna masa in energijska (ne)enačba

Pogosto slišimo, da je telesna masa odvisna od preproste formule: sprememba telesne mase je vnesena energija minus porabljena energija. Pa ta enačba v resnici drži? Da in ne. 

Človek, ki bi vsak dan v življenju pojedel dodaten kos kruha, ob predpostavki, da ne spreminja telesne dejavnosti, bi bil po enačbi za 170 kilogramov težji, kot če dodatnega kruha ne bi jedel.
Vsakomur je jasno, da to ne more držati. V živem organizmu statičnosti ni, vse se dogaja v dinamičnem ravnovesju. To je fizikalna formula, ki pa je v resničnosti ne moremo jemati dobesedno.

Razmišljati celostno

Spreminjanja telesne mase ne moremo razložiti s spreminjanjem ene spremenljivke. Dejavniki znotraj in zunaj nas vzpostavljajo stanje, ki je pri vsakem človeku nekoliko drugačno, saj se različno odzivamo na spremembe. Vpleteni so številni dejavniki, na primer genetika, prehrana, telesna dejavnost, stres, spanje, dejavniki iz okolja in drugi, ki drug na drugega vplivajo v zapletenih povratnih zankah. Sprememba enega vpliva na vse druge. Za uspešno zmanjšanje telesne mase moramo zato upoštevati prav vse.
 

V resničnosti je enačba bolj zapletena

Telesna masa ni odvisna samo od okoljskih dejavnikov (na primer dostopnosti hrane in naprav, ki zmanjšujejo našo porabo energije), bioloških (spol, starost in rasna pripadnost) in vedenjskih dejavnikov (zgodnje izkušnje, stres in depresija), temveč tudi telesnih fizioloških prilagoditev, ki se pojavijo v našem telesu in skušajo omejiti spremembe v vnosu ali porabi energije, da bi bile čim manjše.

Če se vrnemo na primer dodatnega vsakodnevnega kosa kruha, se v telesu pojavijo določeni mehanizmi, ki skušajo telesno maso ohraniti. Tako se lahko poveča telesna izguba toplote in pospeši presnova. Vse to zagotovi, da je sprememba telesne mase kljub večjemu vnosu energije čim manjša. In obratno. Če poskušamo telesno maso izgubiti, si telo na vse kriplje prizadeva, da bi jo obdržalo. Fiziološke prilagoditve v telesu pa niso enake pri vseh. Ljudje imamo različne zmožnosti prilagajanja hitrosti presnove, različno uravnavan tek in občutek lakote. Energijsko enačbo moramo torej zapisati nekoliko drugače, da je bližje resničnosti. Na sliki 1 je ena izmed možnosti, pa še ta je poenostavljena.

... ker drugega preprosto nimamo

Energijska bilanca se uporablja, ker drugega preprosto nimamo. Merjenje komponent energijskega ravnovesja je tudi z znanstvenega stališča zelo težek in frustrirajoč problem. Čeprav se vsi strokovnjaki strinjajo, da je merjenje energijskega vnosa samo del celotne zgodbe, ostaja v uporabi po načelu bolje nekaj kot nič. Tako še vedno velja, da je energijska bilanca pomemben del pri obravnavi čezmerne telesne mase, pri čemer je treba upoštevati morebitne velike individualne razlike.

Če želimo telesno maso zmanjšati, je račun preprost: zmanjšati moramo vnos energije s hrano, povečati porabo energije ali vplivati na oboje hkrati. Čeprav obstaja mnogo diet, je vsem uspešnim programom skupno, da ali zmanjšajo volumen hrane ali pa njeno energijsko gostoto, seveda v povezavi s porabljeno energijo. Slika 2 kaže dejavnike, od katerih je odvisen vnos energije, in na drugi strani izguba energije.

Pristop k obravnavi čezmerne mase

Malo je verjetno, da bi pomembno vplivali na telesno maso s spreminjanjem samo enega dejavnika. V poplavi najrazličnejših možnosti, ki obstajajo, kot so nove diete, kirurško zdravljenje, zdravila in drugo, je še vedno najpomembnejši del obravnave čezmerne telesne mase sprememba življenjskega sloga. Pristop mora biti vsekakor prilagojen posamezniku. Enaka obravnava vseh čezmerno težkih oseb ni več sprejemljiva. Uspešni programi kombinirajo več strategij, pogosto kirurško zdravljenje z zdravili in prehranskimi ukrepi, vedno pogosteje se vključuje tudi psiholog ali psihoterapevt.
 

Trajne spremembe prinesejo trajne učinke

Diete zaradi telesnih prilagoditev na zmanjšan vnos energije in psihološkega napora premagovanja lakote niso dolgoročno vzdržne. Kot rečemo, da gremo na dieto, tako prej ali slej gremo z diete, kar najpogosteje povzroči ponovno naraščanje telesne mase zaradi opisanih prilagoditvenih mehanizmov. Največkrat celo nad začetno maso. Ključno je narediti trajno spremembo, ki je mogoča z zmanjšanjem uživanja energijsko bogate hrane, kot so predvsem maščobe, in povečanja uživanja hrane z vlakninami in drugimi nizkoenergijskimi živili. Seveda ob sočasnem upoštevanju morebitnih ovir na psihološkem področju, vedenjskem in drugih.

***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine