Mišice, ki povezujejo hrbtenico

Hrbtenico na Poletovi spletni strani spoznavamo na preprost in razumljiv način. Prejšnjič smo se posvetili medvretenčnim ploščicam oziroma disku, tokrat bomo podrobneje predstavili mišice, ki povezujejo hrbtenico. Ker je njihova funkcija izredno pomembna, predvsem z vidika vašega razumevanja, ki je sorazmerno povezan z odpravo težav, bomo temu poglavju posvetili več člankov.



Naš cilj je, da boste lažje razumeli, kaj se dogaja v hrbtenici in kaj povzroča bolečine. Kot pravi rek »V znanju je moč«, to tukaj še posebno drži in ne bodite presenečeni, če boste po prebiranju člankov opazili napake in začeli uvajati majhne spremembe v vaš vsakdan.

Razumevanje nas vodi do napredka in naj vam prihajajoči članki pomagajo pri napredku v obliki zmanjšanje bolečine.

 

Obhrbtenične mišice

Za lažje razumevanje najpomembnejšega elementa za stabilnost hrbtenice se poglobimo v delovanje mišic. Osnovna naloga mišic je izvedba gibanja. Ko se hrbtenica premakne, pri tej akciji sodeluje veliko število mišic, ne zgolj tiste, ki gib izvedejo.

Na nasprotni strani našega stolpa iz vretenc morajo mišice vzpostaviti ravnovesje, da se ta stolp ne podre. Ravno prav intenzivno, da se gib lahko izvede, in ne preveč, da ne bi zaviralo želenega giba. Koordinacija mišic je med najbolj zahtevnimi v telesu.

Razlog za to lahko najdemo v velikem številu mišic, ki lahko povezujejo samo dve, morda tri ali več vretenc. Zamislite si, kaj vse se zgodi, ko se zjutraj sklonite k umivalniku, da bi si umili obraz. Vretenca se morajo na sprednjem delu stisniti in na zadnjem delu gredo narazen, da glava in trup potujeta v predklon. Hkrati morajo mišice zagotavljati stabilnost vretencem, da ta ne zdrsnejo iz svoje »kolone«. Če se pri tem še nagnete v stran, da bi si obraz obrisali, se mora hrbtenica še rotirati. To pomeni, da se morajo določena vretenca, ki so že v predklonu, obrniti še okoli vertikalne osi in seveda ne vsa hkrati, ampak ena bolj in druga manj.

Nato pa se želite še pogledati v ogledalo, kar pomeni, da se je treba vzravnati iz predklona in iz delno rotiranega položaja nazaj v pokončno stoječo držo. Gre za zahteven organizacijski akt in vse to morajo z milimetrsko in časovno natančno usklajenostjo izvesti mišice. Verjamem, da je o tem kompleksno že samo brati. Vendar dobili ste občutek, kaj vse se dogaja že pri navadnem gibu, ki ga izvedemo večkrat na dan brez kakršnihkoli težav. Kaj pa, če gre kaj narobe?
 

Primerjava z usklajenim korakanjem vojaškega bataljona bi bila kar primerna 

Ko vojaki strumno in usklajeno korakajo, je vse skupaj videti kot celota, ki je nič ne more ustaviti. Že ob najmanjšem zapletu zgolj enega člena – predvidevajmo, da se manj poslušni vojak zagleda v mladenko ob cesti in izgubi ritem ter se spotakne – nastane opazna anomalija.



Bataljon bo korakal naprej, vprašanje je, ali bodo ubožca pohodili ali se bo vrsta razmaknila in pokazala svojo neusklajenost. Če se to v realni koračnici dogaja, ne bi vedel, vendar pri mišicah se.
Če majhna mišica, ki skrbi za zasuk vretenca in ni pogosto aktivna, nenadoma zamudi pri svoji akciji, to pomeni, da to vretence ne bo v pravi poziciji, ko se bo zgodila obremenitev. To lahko povzroči težave na vretencu ali bolj pogosto na medvretenčni ploščici, ki je nad ali pod nepravilno postavljenim vretencem. Bolj pogost kot ta oziroma za nas bolj občuten pa je drug scenarij.

Ker mišica ne opravi svoje funkcije, ni pripravljena na gib, ki se bo zgodil. Preostale velike mišice gib vseeno izvedejo, saj mi ne vemo, ali nas vse mišice poslušajo, in si kljub temu želimo obrisati obraz ali se vzravnati. Močnejše mišice dobesedno povlečejo nepripravljeno mišico in jo na ta način poškodujejo, natrgajo. To pa je dogodek, ki ga bomo občutili. Ostro, pekoče, nenadno.



Ker gre za majhno mišico, naše gibanje ne bo ovirano, vse bomo lahko počeli. Vendar ko bomo izvedli gib, ki vključuje poškodovano mišico, se bo bolečina spet pojavila. Nenadno. Takšnih in podobnih poškodb je največ. Navadno izzvenijo po tednu ali dveh in vi lahko vse ponovno počnete, kot da se ni nič zgodilo.
 

Vzrokov za takšno težavo je več

Glavni vzrok je, da določenih mišic bodisi ne uporabljamo pogosto bodisi so šibke ali zakrčene in jih nikoli ne sprostimo, tako da so vedno obremenjene na en in isti način. Tako je dosti bolj razumljivo, da kdaj pa kdaj ne delujejo, kot bi morale.

Tisto, s čimer se ne moremo sprijazniti, je bolečina, ki nas na to nepravilnost opozarja. To so majhne težave v primerjavi z vsemi možnimi težavami, ki jih lahko človek ima s hrbtenico. Pogosto so začetki resnejših težav ravno takšni in zelo pogosto jih ignoriramo. Vsaka takšna podrobnost je pomembna in vadeči pri meni razumejo njen pomeni in kako se podobnim situacijam izogniti.

Gibanje oziramo premikanje hrbtenice je zgolj ena od funkcij obhrbteničnih mišic. V naslednjem članku se bomo posvetili stabilizacijski funkciji mišic in ugotovili boste, da je od vas (zavestnega delovanja) odvisno veliko več, kot morda veste. Lepo vabljeni k branju in širitvi vašega znanja.


***
dr. Dejan Kernc je specialist za reševanje težav s hrbtenico v podjetju Re.aktiv