Koronin rep je za športnike lahko zelo nevaren

Iz ljubljanskega UKC smo pred dnevi dobili sporočilo, da o dolgoročnih posledicah covida vemo zelo malo, ker je bolezen znana dobro leto. »Opažamo pa določene spremembe,« so zapisali.

To velja za običajne ljudi. Kaj pa je s športniki?
Kar naravnost, da bo zabolelo takoj na začetku: bolezen lahko poleg pljuč prizadene tudi jetra, ledvice, živčni sistem ali povzroči nastanek strdkov v krvnih žilah. Ampak, pojdimo naprej postopoma ...

Korona paralizira športni svet ... Poraja se nam ogromno vprašanj: ali so vsi ukrepi, ki šport hromijo, tudi upravičeni? In: ali je v veliki večini primerov okužba s covidom-19 res neškodljiva? Zakaj se morajo poklicni športniki pred vsakim dogodkom izkazati z negativnim rezultatom testa?

Koronske okužbe ne smemo nikoli ne prezreti in ne podcenjevati. Prvič zato, ker se bodo okužbe že vedno nadaljevale. In drugič, ker zares nikoli ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov na mlade športnike. Zaradi tega nihče ne bi smel zaščitnih ukrepov jemati zlahka, saj so zaščitni koncepti lahko le toliko dobri, kot je dobro njihovo izvajanje.

O tem se v Sloveniji veliko govori in piše, bolj ali manj so stvari znane. Jasne pa tistim ljudem, ki se ukrepov tudi držijo.
In kakšna so mogoča tveganja za sicer na splošno zdrave športnike, ki tekmujejo? In za zagnane rekreativne športnike?
Z novo boleznijo še nimamo veliko oziroma dovolj izkušenj, vendar se zdi, da okužba ni omejena zgolj na pljuča. Različni športniki se pritožujejo nad dalj časa trajajočo, skoraj nenehno utrujenostjo in izgubo zmogljivosti zaradi blagih simptomov koronavirusa ... ampak, za kaj gre v resnici?
In ali je nevarno?

Virus lahko okuži različne organe

Vsi vemo, da korona lahko povzroči pljučno okužbo. Virus vstopi v pljučno tkivo s posebnimi receptorji. Poleg kašlja lahko sproži pljučnico, ki lahko povzroči brazgotinjenje in funkcionalno izgubo pljučnega tkiva. Lahko se pojavi tudi bronhialna hiperreaktivnost (to je hud krč gladkih mišic v telesu, ki povzroči težave z dihanjem) in virus lahko prizadene druge organe, kot so srce, jetra, ledvice, živčni sistem ali povzroči nastanek strdkov v krvnih žilah.

Število študij do danes ni veliko. Študija Universitätsmedizin Frankfurt, ki je vključevala hospitalizirane, a tudi manj simptomatične bolnike, ki so jim po izginotju simptomov covida-19 opravili magnetno resonanco srca, je presenetljivo pokazala, da je bila srčna mišica okužena pri 60 od stotih bolnikov.
Druga študija, z Ohio State University, v kateri je sodelovalo 26 športnikov z blagimi simptomi, je prav tako potrdila ta trend.

Krvne preiskave pogosto kažejo nejasne slike, tako da ni jasno, ali bodo težave s srcem minile same od sebe in izginile ali pa gre za simptomatično vnetje srčne mišice. Tveganje za takšna vnetja in posledične spremembe v srčni mišici obstaja in to specialiste za bolezni srca sili, da so zelo previdni in pozorni na to, kaj se dogaja s športniki po preboleli okužbi.

Poleg dolgoročnih učinkov na srce in pljuča trenutno preiskujejo tudi dalj časa trajajoče simptome, kot sta utrujenost in zmanjšana zmogljivost, kar traja več kot 28 dni in je znano kot tako imenovani »podaljšani sindrom covida«.
Tak dolgoročni potek zdravstvenih težav se pričakuje za približno deset odstotkov ljudi, mlajših od 50 let, pri starejših pa naj bi bila pojavnost dolgoročnih učinkov do 20-odstotna! Simptomi, imenovani »kronična utrujenost«, ki se pojavljajo pri drugih virusnih okužbah, so bili doslej poznani kot Pfeifferjeva žleza (žlezna vročina, znana tudi kot nalezljiva mononukleoza) ali kronični hepatitis C.
 

Pri vračanju na trening je potrebna previdnost

Švicarska medicina za šport in vadbo (SEMS) je skupaj z univerzitetno bolnišnico v Zürichu in nacionalnim olimpijskim komitejem izdala priporočila za razjasnitev razmer za športnike, preden se vrnejo na trening.
Takole lahko povzamemo: če ima športnik pozitiven test na koronavirus, mora v desetih dneh izolacije spoštovati popolno prepoved športa, tudi če ne razvije simptomov.

Nato mora športnik pred začetkom treninga opraviti zdravniški pregled, med katerim se opravijo krvne preiskave in krivulja srčnega toka (EKG). Če simptomi težav s pljuči vztrajajo, sta za razjasnitev potrebna tudi rentgenska slika pljuč in test pljučne funkcije. Če je na videz vse v redu, lahko športnik postopoma povečuje svoj trening, dokler ni popolnoma sposoben za šport. Če pa testi pokažejo znake bolezni, mora specialist za pljuča ali srce opraviti poseben zdravniški pregled.
Nato se zdravniki lahko dogovorijo za nadaljnje slikovne preiskave, kot so računalniška tomografija, ultrazvok srca ali magnetna resonanca.

Kdor je doživel blago ali asimptomatsko okužbo s koronavirusom, se mora imeti za srečnega. Deset dni izostanka od treninga je nič v primerjavi s tistim, kar imenujemo covidov rep, se pravi resne posledice na zdravje. Omejitev desetdnevnega usposabljanja je zelo obvladljivo obdobje glede na možne dolgoročne posledice.

Oglejte si video in prisluhnite pojasnilom stroke interne klinike, govorita: prof. dr. Matjaž Bunc, KO za kardiologijo, vodja katetrskega lab., in doc. dr. Matevž Harlander, vodja KO za pljučne bolezni in alergijo.

***
Športni del zapisa je po švicarskem Data sport, avtor članka je Rubén Oliver.