COVID-19 in šport

Redna zmerno intenzivna vadba spodbuja razvoj celične imunosti, medtem ko pretirana intenzivnost in/ali trajanje vadbe lahko sprožita zmanjšanje celične imunosti in povečata dovzetnost za virusne okužbe. 

V zadnjem času nas svarijo, da virus sars-cov-2 ne izbira in da lahko tako rekoč vsakogar pribije na križ. Ob tem se pojavlja izjemno močan poziv k socialni osamitvi in tudi zadrževanju v zaprtih prostorih.

Informacije, ki jih večinoma dobimo od uradnih govorcev, spominjajo na zastraševanje. Treznih nasvetov je bolj malo, lahko bi rekli, da se pojavljajo v sledovih; še zlasti če govorim o pomenu telesne dejavnosti.
 

Telesna odpornost proti virusnim okužbam

Težko je biti pameten, verjetno nihče ni, a ob vsem tem virus sars-cov-2 še vedno ostaja virus. Res je, da skriva še številne neznanke, in počasi ugotavljamo, da je »pasje vrste«. Vendar, ali to pomeni, da je večji hudič od samega hudiča? Dokler tega ne potrdimo, pa tudi zanj verjetno velja nekaj splošnih izhodišč, ki napovedujejo, kako jo bo posameznik skupil pri morebitni okužbi.
Na splošno naj bi bil posameznikov imunski odziv na virusno okužbo odvisen od njegovih genetskih značilnosti, (relativne) starosti, spola, prehranskega stanja in telesne zmogljivosti.

Pomembni so tudi specifični dejavniki, povezani s samim virusom, kot je pri sars-cov-2 prisotnost receptorjev za ACE-2 (receptorji za encim, ki pretvarja molekulo, imenovano angiotenzin), še posebej v alveolarnih celicah v spodnjih delih pljuč. Verjetno je vse skupaj odvisno tudi od virusnega bremena, ki napade posameznika (več ali manj virusov). V zaprtih prostorih bo breme nedvomno večje.
 

Gibanje je temelj imunskega sistema

Telesna dejavnost je močan regulator imunskega sistema, kajti med njo in po njej se sproščajo številni dejavniki, imenovani miokini, poveča se kroženje limfocitov in rekrutira se več imunskih celic, ki so pomembne v boju proti virusom. Vsi ti dejavniki vplivajo na izraženost imunskega odgovora pri virusni okužbi.

To tudi pomeni, da ti dejavniki, povezani s telesno dejavnostjo, pomembno določajo, ali bo posameznik bolan in kako ter kako se bo boril z okužbo. Ali povedano še bolj enostavno: med telesno dejavnostjo se izvaja nabor še posebno zmogljive vojske. To kažejo tudi raziskave, ki nakazujejo, da telesna vadba spodbuja nastajanje ravno tistih elementov imunskega sistema, ki so se pokazali za najšibkejši člen v obrambi pred virusom sars-cov-2.

Zato vrsta raziskav predlaga redno vadbo kot močno podporno zdravstveno orodje, ki bo okrepilo in pripravilo imunski sistem na obrambo pred boleznijo covid-19.

V nedavnem preglednem članku je Matheus Pelinski da Silveira skupaj s sodelavci v reviji Clinical and Experimental Medicine strnil dosedanje znanje o pomenu telesne dejavnosti kot preventivnega in podpornega ukrepa pri bolezni covid-19.

Kako naj uporabljamo šport v boju proti virusom?

Omenjeni brazilski strokovnjaki so kot ključne determinante pozitivnih učinkov na imunski sistem navedli pogostost vadbe, njeno intenzivnost, trajanje in tip.

V tem grmu verjetno tiči zajec, zakaj tudi športno aktivni in mlajši posamezniki zbolijo za resnimi oblikami bolezni covid-19. Kakršno koli pretiravanje, ki onemogoča adaptacijo telesa na športne napore, vodi do povečane občutljivosti za virusne okužbe. Zadosti je že kakšna »dieta« ali nekritična zamenjava prehrane z različnimi dopolnili. Ali drugo pretiravanje. Torej, tudi če je nekdo mlad in telesno aktiven, to ni dovolj!

Redna zmerno intenzivna vadba spodbuja razvoj celične imunosti, medtem ko pretirana intenzivnost in/ali trajanje vadbe lahko sprožita zmanjšanje celične imunosti in povečata dovzetnost za virusne okužbe. Različne raziskave prav tako kažejo, da je pri posameznikih, ki redno vadijo, manjša pojavnost okužb dihal, in kadar že zbolijo zaradi pljučnice ali gripe, je pri njih manj smrti. To naj bi bilo povezano s tem, da sta vnetni odziv in raven stresnih hormonov pri redni vadbi znižana, hkrati pa pri redni vadbi opažajo več limfocitov, celic naravnih ubijalk nezrelih B-celic in monocitov.
Vse to v prevodu v strokovni jezik pomeni izboljšano imunovigilanco, v vsakodnevnem jeziku in življenju pa boljšo odpornost proti virusnim vsiljivcem.

Dinamične vadbe, ki povečajo zmogljivost srčno-žilnega sistema, tudi pripomorejo k bolj učinkoviti mobilizaciji zaščitnih limfocitov iz rezervoarjev, kot so vranica, kostni mozeg in žile, v prve obrambne linije zgornjih dihal, pljuč in prebavil. Tako je povečana »mejna kontrola« pred vstopom virusov v človeški organizem.

Redna in zmerna vadba je še posebno pomembna za starejše, ki imajo pogosto že pridružene druge bolezni in tako že sprožen sistemski vnetni odziv pri kroničnih obolenjih, hkrati pa jim imunski sistem že lahko popušča. Raziskave celo nakazujejo, da je za starejše redna telesna vadba ob primerni prehrani nujen preventivni ukrep, če jih res želimo zaščititi pred virusnimi okužbami.
Še več: če bomo hoteli doseči optimalne učinke cepljenja, danes vemo, da je odgovor na cepivo pri starejših bistveno boljši, kadar so telesno aktivni!
 

O količini vadbe

Ker je dokazov o neposrednih in posrednih učinkih telesne aktivnosti veliko, Ameriško združenje športne medicine (American College of Sports Medicine) priporoča redno telesno vadbo tudi v obdobju karantenskih ukrepov! Obseg vadbe naj ustreza vsaj minimalnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, to je od 150 do 300 minut na teden za odrasle in vsaj 300 minut na za otroke.

Če doslej nismo vadili, je vsaka vadba boljša kot nič. Vse je bolje kot sedenje in ležanje na kavču, saj to še dodatno ubija imunski sistem. Vadbo prekinemo le, če se pojavijo znaki in simptomi, ki so lahko povezani z okužbami, torej povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja, suh kašelj, bolečine v grlu ali težave s prebavili. Tedaj je nujen posvet z zdravnikom!
Če človek zmore več in je zanj to še vedno zmerna telesna aktivnost, je za preventivo še bolje.
 

Kako naj vadimo v karanteni?

Verjetno bi bilo sistemsko najbolje, če bi bili karantenski ukrepi takšni, da bi vsem omogočili redno vadbo z upoštevanjem socialne distance. Ker je reševanje problemov v krizi vedno le umetnost, povezana z danimi možnostmi, je v prvi vrsti treba uporabljati zdravo pamet. Na obeh straneh. Oblasti in ljudstva.

Ob tem je treba razmisliti tudi o resnih zdravstvenih problemih, ki so posledica socialne izolacije, strahu in stisk, ki se porajajo in poglabljajo v teh okoliščinah. Povišana raven stresnih hormonov s kortizolom na čelu je direktna ubijalka imunskega sistema. Stresna obdobja povezujejo s pogostejšim pojavom motenj hranjenja, pogosto je predvsem kompulzivno prenajedanje, ki vodi v številne druge bolezenske probleme in ti prav tako uničujejo imunski sistem. V stresnih okoliščinah so pogostejše tudi druge manipulacije s hrano, recimo še dodatno nekritično uživanje prehranskih dopolnil, kar prav tako zmanjšuje zaščitne učinke telesne dejavnosti na imunski sistem in povzroča še dodaten presnovni stres.

Ker pa smo v življenju sami najbolj odgovorni za svoje zdravje, uporabite vso svojo domišljijo in se zaposlite z raznimi hišnimi, okolihišnimi in drugimi aktivnostmi na bližnjih travnikih in gozdovih. Kar koli, lahko je tek, kolesarjenje, zelo živahna hoja ali pa ples.
Ob tem ne pozabite vsaj dvakrat na teden na vadbo moči z lastno težo. Že sklece, počepi in trebušnjaki bodo zadostovali!

***
izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.