Ko športnika trening dobesedno zapelje skozi rdečo luč

Ime stanja kar dobro ponazarja težavo. Športnika namreč telesna aktivnost dobesedno zapelje skozi rdečo luč, ki še varuje zdravje.

Preden se še skozi zeleno luč zapeljemo v zapleten labirint raznolikosti medicinskih in psiholoških problemov, ki se pri tem stanju prepletajo, naj opozorim na uvodni sestavek na to temo v prejšnjem članku, iz lanskega decembra. Predstavitev simptomov in znakov tega kompleksnega problema prav tako zahteva osnovno abecedo energetike presnove v povezavi s telesno aktivnostjo. Zato si preberite utrinke na koncu teksta! Tako boste laže doumeli tesno povezavo »športnih« in zdravstvenih problemov športnikov s prehrano.

A ne le športnikov, v presnovno podobni luči se namreč izražajo tudi posledice podhranjenosti pri bolj šibkih populacijskih skupinah, kot so starostniki in celo bolniki. Ti za presnovne »aktivnosti« zaradi funkcionalnih motenj in bolezenskih stanj porabijo kar nekaj energije, tudi če ne telovadijo!

Kdo ureja športnikovo prehrano

Energijski ključ

Najprej ponovimo, kaj je glavni problem rdeče luči za šport. Energijo, ki jo nekdo, ki je telesno aktiven, porabi za telovadbo, moramo nadomestiti s prehranskim vnosom, drugače je zmanjka za osnovne funkcije telesa. Ob preobilju hrane danes se zdi to težko verjetno, a vsaj pri tistih, ki se ukvarjajo s športom, to ni tako redek pojav. Še posebno ker ni vse v absolutni količini energije, ki jo vnesemo v telo!

Če je vnos energije s prehrano nezadosten (nizka ED), se pojavijo hormonske motnje, ki pripomorejo k razvoju presnovnih težav. Te pa načnejo zdravje. Načenjajo tudi športnikovo telesno zmogljivost in včasih tudi duševnost.
Vzrok za stanje relativne energijske deficience (pomanjkanja) ali RED stanje je torej energijski primankljaj za osnovne življenjske funkcije, ker je nekdo preveč energije porabil za šport. Včasih pa tudi za živciranje okoli njega!

Kljub temu da je poudarek na pomanjkanju energije, ni nujno, da je to pretirano vitek ali celo shiran športnik. Zelo pogosto so ti športniki zaradi stresne presnove celo nekoliko polnejši, v njihovem telesu se kopiči voda. A ne le voda, tudi špehek, ki ga pri relativno nizki masi ne bi pričakovali. To se dogaja v stanjih, ko športnik sicer uživa dovolj hrane, toda ne prave in ne ob pravem času.

Ključna problema pri takšnem športniku sta torej čas in tip vnosa hrane. V sodobnem strokovnem žargonu bi rekli, da športnik nima izdelane športno-prehranske strategije. Skratka, ima slab timing, da bi ob pravem času vnesel ustrezno količino in tip hranil glede na zahteve telesne vadbe (ali regeneracije).
Pika na i te načete energijske presnove pa se postavi, ko športnik in/ali posameznik za reševanje tovrstnih problemov, ko postane šibak tako rezultatsko kot zdravstveno, uvede še kakšno dieto in išče pomoč pri »čudežnih« prehranskih dopolnilih. Takrat začne njegova športna lučka žareti še bolj rdeče.

Motnje hranjenja pri športnikih: ozdravljivo, ni pa preprosto

Kura ali jajce

V športni in medicinski praksi nas razvoj teh spoznanj o kompleksni energetiki presnove trenutno prehiteva po levi in desni. V (športni) medicini smo se namreč šele dobro navadili na izraz »ženske atletske triade« in se zelo počasi učimo, da reševanje tega problema zahteva veliko več kakor le obisk pri ginekologu zaradi odsotnosti ali prenehanja menstrualne funkcije.

Nova spoznanja o energijskih presnovnih podlagah hormonskih sprememb pa že tudi ta obisk pri ginekologu postavljajo v relativno luč in hkrati odpirajo vprašanje, kam naj napotimo fante in moške. Težav, ki jih danes poznamo kot RED stanje, je mnogo tudi pri njih.
Dilema o kuri in jajcu postavlja pred zdravstvene in športne delavce tudi zahteve po novih izobraževalnih vsebinah na področju vadbe in športne medicine.

Obravnava športnika po norveškem olimpijskem modelu zahteva timski pristop in v proces obravnave športnika uvaja tesno sodelovanje zdravnika, športno kliničnega dietetika in psihologa. Prva stopnja obravnave športnika, pri katerem posumimo na RED sindrom, je torej zdravniška obravnava.
Zdravniška obravnava pa ni le telesna obravnava. Pri obravnavi teh zdravstvenih problemov je pomembno, da se zavedamo, da so psihološki problemi lahko tudi vzrok in ne le posledica tega rdečega prešibkega energijskega stanja. Marsikatera dieta ali (ne)prehransko pretiravanje se »skuhata« naravnost v rdeče stanje.

Športna in zdravstvena praksa

Strokovni konsenz mednarodnega olimpijskega komiteja torej tudi na papirju potrjuje, da je športna prehrana klinična stroka. Govorimo o zdravju in posledicah neprimerne prehrane na športnikovo zdravje. Gre torej za športno klinično prehrano. Tega izraza se športnoprehranski šarlatani otepajo kot hudič križa, ker jih pač avtomatsko diskvalificira.
Pogled v športno in zdravstveno prakso za strokovno prihodnost reševanja tega kompleksnega medicinsko-športnega problema pa ni preveč optimističen. Izjemno slabo smo opremljeni s tovrstnimi strokovnimi znanji in še manj z znanji ter pripravljenostjo za timsko delo.
 

Izziv za prihodnost. Ne govorimo o hujšanju

Naj končam s praktičnim izzivom. Vsaj naj pri sebi premisli, kako se bo lotil »hujšanja« za svoj naslednji športni izziv? Danes namreč ne govorimo o hujšanju, govorimo o regulaciji telesnih mas (ki jih moramo poznati!). Če pa se lotevamo s športom debelosti, stroka danes uporablja terminologijo zdravljenja debelosti, drugače lahko s »shujševalnimi« dietami hitro zapeljemo v rdečo luč.

Utrinki: EB = energijski vnos – skupna poraba energije

Dnevna energijska bilanca (EB) je tista količina energije, ki smo jo dodali telesnim zalogam s prehranskimi viri ali pa jo iz njih izgubimo (ker je bil prehranski vnos prenizek), potem ko so telesni fiziološki sistemi opravili vso potrebno delo.

(EB = energijski vnos – skupna poraba energije)

Energijski deficit je neuravnoteženo energijsko stanje, kadar je prehranski vnos nižji kot skupna poraba energije, ko se porabljajo energijske zaloge telesa in/ali se vključijo kompenzatorni mehanizmi za zmanjšanje porabe energije v telesu.

Energijska dostopnost (ED) je količina energije iz prehrane, ki ostane za podporo presnovnim sistemom v telesu, potem ko (pri športnikih) odštejemo porabo energije za telesno aktivnost. (ED = energijski vnos – energijska poraba pri telesni aktivnosti)

Nizka ED je presnovno stanje, ko je prehranski energijski vnos prenizek, da bi poleg telesne aktivnosti pokril tudi energijske potrebe za osnovne fiziološke procese in osnovne dnevne aktivnosti. O prenizki ED govorimo, kadar je energijski vnos nižji kot 30 kcal/kg puste telesne mase.

Relativna energijska deficienca (RED) ali pomanjkanje se razvije, kadar je vnos energije s prehranskimi viri sicer zadosten (na splošno je telo v energijski bilanci), vendar se zaradi več razlogov, najpogosteje je to neuravnotežen prehranski vnos glede na zahteve telesne aktivnosti, razvijejo motnje delovanja presnove (hormonske motnje, motnje menstrualnega cikla, prizadetost imunskega sistema, presnove, kosti itd).