Razlika med našo prehrano in prehrano naših babic

Kljub vsemu se bomo nekaj ukvarjali s hrano. Ni tako napačno, če veste, kakšna je razlika med vašo prehrano in prehrano vaših babic. Davek na to bodo namreč plačevali potomci.
 

Relativnost

V poplavi dandanašnjih napotkov za »zdravo« prehrano je potrebno kar  veliko znanja in še bolj zdrave pameti, da se lahko vsaj približno orientiramo. Še posebej ker naj bi bile nekatere »diete« dobre zaradi zdravstvenih učinkov, ki jih obljubljajo, druge so res dobre oziroma če uporabim še boljši izraz okusne. Problem s temi drugimi je, da ponavadi niso tako »zdrave« kot tiste, ki so deklarirane kot »zdrave«.



A vse je relativno. Pred kakšnim dnevom je naša kolegica, znana profesorica onkologije, lepo povedala, da živciranje ob tem, ali pokadiš tri cigarete na dan, verjetno bolj škodi kot cigarete same. Nikakor nočem reklamirati cigaret, poudariti želim le, da je pomeben tudi odnos do »škode« za zdravje, ki je lahko konkretna. Relativnost je še bolje prikazal Woody Allen v komediji »Sleeper syndrome«. Po 200 letih se je kot lastnik trgovine z zdravo prehrano zbudil v prihodnosti in z grozo ugotovil, da je vse »zdravje« v živilih po 200 letih popolnoma drugačno. Film je sicer že star, a sporočilo je večno. Nasmejalo vas bo, kar je zdravo.


 

Zaščitimo hrano

Perspektivo gledanja na to, kaj je zdravo, je v svoji knjigi Zaščitimo hrano (In defense of food) dobro opredelil tudi Michael Pollan. Ugotavlja, da se kultura prehrane spreminja večkrat, kot se menjajo generacije. Kot gibalo spreminjanja odnosa do prehrane navaja predvsem navezavo medijev in industrije. Mediji neprestano nekritično in zelo nepoznavalsko komentirajo prehranske raziskave in pri tem ne poznajo kompleksnosti presnovnih procesov v človeškem telesu, ki jim je prehrana kot vir energije in substratov namenjena.

Še posebej pri tem izstopajo razni prodajalci izdelkov, ki opevajo eno točko svojega prehranskega produkta in se ob neznanju, ki ga imajo, sploh ne zavedajo, da samo s točkovnim posegom v presnovo nanjo ne moremo pomembno vplivati. To ne uspeva dobro niti zdravilom in je podobno kaplji, ki pade v morje. V žep prodajalca, ki nima znanja, pade seveda veliko več. Znanje zdaj pač ni vrednota, ki bi bila cenjena.



Tudi zato si poleg industrije svoj prostor iščejo mediji. Na prvih straneh objavljajo »zadnja« spoznanja prehranskih študij in jih celo prodajajo kot prehranske nasvete. Brez kakršnegakoli medicinskega ali vsaj dobrega biološkega znanja. Prav tako na široko odpirajo vrata napol ali pa še to ne kvalificiranim »strokovnjakom«, velikokrat samooklicanih in na meji šarlatanstva, ki s svojimi psevdoznanstvenimi nasveti skoraj mistično delijo prehranske nasvete.

Pojavljajo se strašne dileme, kot je na primer maščobe proti ogljikovim hidratom ali pa totalna bitka proti sladkorju celo takrat, ko ga bi telo potrebovalo.

 

Hrana za zdravje

Vse te dileme se dogajajo v veri, da je zdravo, čeprav je izobrazba teh strokovnjakov zelo oddaljena od poznavanja, kaj se v človekovi presnovi v resnici dogaja ob raznih situacijah. V ozadju industrijskih in medijskih »priporočil« je tako mnogokrat vera in ne znanje. Že skoraj boleče poenostavljeno se prodajajo in reklamirajo »zdravstveni« učinki živil in številnih produktov. Strokovno in kompleksno medicinsko znanje o presnovnih stanjih in ustreznem energetskem in hranilnem vnosu  je tako velikokrat moteče, ker pač ni ugodno za kovanje prehranskih dobičkov. Ravno zato se mora vsak posameznik vprašati, kaj pričakuje od hrane.

 

Vnos hranil in pokritje presnovnih potreb ali pa tudi zadovoljstvo in užitek pri hrani, ki jo jemo?

Še več, nekateri želijo s prehranskimi manipulacijami vplivati tudi na duhovno sfero, tipičen primer je vpliv na populacijo, ki se je pripravljena postiti. Zelo enostavno jim razložiš, da je to čiščenje organizma. Čeprav presnovno gledano to ne drži in dobro vemo, da z raznimi oblikami postenjem v telesu nastaja presnovni stres. Takšnim in podobnim prefinjenim marketinškim in populistično poenostavljenim »zdravstvenim« razlagam ljudje z lahkoto nasedejo. Ker nimajo znanja, ker nimajo časa, ker bi radi na hitro rešili nekaj problemov v življenju. In za to uporabijo prehrano.

Tako postopno naša prehrana postane skupek snovi v škatlicah. In tekočin, praškov in tablet. Zakaj bi le jedli raznovrstno in normalno hrano, ki jo priporoča na primer Svetovna zdravstvena organizacija. To je preenostavno, da bi bilo res ...




 

Babica in dieta

Zato je sedaj mogoče dober čas, da nekoliko popustite v prehranskih komplikacijah. Za zdravje bo zadostovalo, da jeste normalno kakovostno hrano, čim bolj lokalno pridelano, naj bo pestra in predelajte jo le toliko, da je užitna. Jejte tisto, kar imate doma, na to so vaši geni navajeni. Pa smo že spet pri dieti vaše babice, kajne? In zelo res je! Vi in vaše zdravje je namreč glede na spoznanja iz področja o prenatalnem programiranju močno določeno s tem, kar je jedla vaša babica.
Vaši prehranski eksperimenti pa se bodo poznali na zdravju vaših vnukov.


***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.