Ključno vprašanje: je tek primeren za vse?

Vendar so mnogi kljub precej nedvoumnemu navodilu o vsaj 150 ali še bolje 300 minutah telesne vadbe na teden še vedno v zadregi, kaj naj sploh delajo. Preveva jih misel: ja, hočem, rad bi se gibal, a kaj naj delam, česa naj se lotim? Naj se preprosto odpravim na tek? Poiščem osebnega trenerja, si kupim kolo ali se vpišem v kakšen športni klub?



Možnosti so številne, omejitev je pravzaprav samo denar. Ja, denar. Nismo prišli daleč, da v resnici velikokrat nimamo možnosti priti do rekvizitov, s katerimi bi si prigarali, ustvari ali povrnil zdravje?

Kljub vsem oviram je že to, da se odločimo za znojenje, pomemben korak in naša največja naložba v prihodnost. Zdravo prihodnost.
 

Winston Churchill je bil brez športa

Seveda pa je med mnogimi tudi kakšen ščepec skepse: ali je telesna aktivnost pomembna? Je res nujno, da se začnem gibati? Najprej se je treba predvsem vprašati, ali je nujno, da del svojega časa v življenju posvetijo gibanju. Znanost pravi, da je, življenje nam kdaj pa kdaj prikaže, da telovadba ni čisto nujna. Vsaj ne za vsakogar.

V osnovi je predvsem pomembno, da se premikamo in da nam vadba ne pomeni prehudega napora. Hudega je v življenju zadosti že brez z mučenja pri športu. Najbolj znan primer dolgoživosti je ob tem, da se je popolnoma izogibal športu (»No sport!«), Winston Churchill. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ravno Churchill avtor izraza, da ne smemo nikoli obupati, v katerem je trikrat poudarjeno, da pri doseganju svojih ciljev ne smemo odnehati. Izrek je Churchill sicer uporabljal za vzdrževanje bojnega duha, a popolnoma velja tudi za naš boj za zdravje.
 

Kmečka logika

Večina ljudi pa nima njegovih neverjetno zdravih genov in mora za zdravje bojevati nenehne boje. Vendar, kadar gre za zdravje, se je vredno kljub vsemu potruditi. Čeprav bo marsikdo hitro našel argumente v stilu Winstona Churchilla, je dolgoročno varno in modro, da verjamemo preverjenim ugotovitvam znanosti in se lotimo športa. Podobno pravi tudi zdrava kmečka logika. Če ne vadimo, zakrnimo. No, Winston je vadil vsaj možgane. Vsak dan, ves dan. Med njegovimi izreki je namreč tudi ta: »Nenehen napor – ne moč in ne inteligenca – je ključ, s katerim odklenemo naš potencial.«


 

Pot do hormonov sreče

Vadili torej bomo. Odločiti se moramo le s kakšnim (telesnim) naporom boste najbolj učinkovito odklenili svoj zdravstveni potencial. Pri tem je pomembno, da zdravstveni motiv ni ogrožen in ga ne kvari pretiran motiv tekmovalnosti. Tekmovalne ambicije naj bodo zmerne, uspeh pa naj bo usmerjen predvsem v premagovanje samega sebe in ne drugih. Do hormonov sreče in tudi mladosti boste tako prišli precej lažje.

V priporočilih za gibanje navodila za vrsto vadbe ne najdemo, je pa glede na številne raziskave odlična prva izbira tek. In roko na srce, je tudi najbolj preprosta, priročna, precej poceni in zdi se, da je primeren skoraj za vse, ki se lahko premikajo po dveh nogah. Če temu dodate še nekaj telovadnih vaj dvakrat na teden, ste za zdravje naredili vse, kar je vaši moči.



In še več. Ameriški znanstvenik Willamson namreč na osnovi obsežne nacionalne raziskave o zdravju tekačev (The National Runners’ Health Study), v kateri je proučeval številne zdravstvene podatke tekačev, ugotavlja, da je tek splošno gledano velikokrat zdravstveno bolj učinkovita telesna aktivnost, kot so na primer hoja in druge netekaške telesne aktivnosti. Prednost tekaške vadbe so prikazali zlasti glede obvladovanja uravnavanja telesne mase in pomembno prispevali k novim pogledom na problem debelosti.

Debelost je kot vemo »mati« številnih drugih kroničnih bolezni. Res pa je, da doslej niso še dokazali, da je tek v primerjavi s hojo tudi učinkovitejši v preprečevanju sladkorne bolezni, povišanja krvnega tlaka in artritisa. A nič hudega: njegov učinek je vsaj enak hoji!
 

Ključno vprašanje: je tek primeren za vse?

Raziskovalni podatki, ki jih je prikazala Willamsova skupina, so impresivni. Da, impresivni. Zakaj? Osnovna raziskovalna kohorta obsega okrog 150.000 posameznikov (tekačev), ki so jim na podlagi posebnega vprašalnika sledili med letoma 1991 in 2000. Potrdili so že znane ugodne podatke za zdravje srca, žil in možganov ter so ugotovili tudi številne druge zdravstveno ugodne povezave s tekom: preprečevanje številnih rakastih bolezni (40 odstotkov nižje tveganje za možganske tumorje, 76 odstotkov nižje tveganje za rak ledvic, 41 odstotkov nižjo umrljivost za rakom dojke), precej manjše tveganje za razvoj artritisa (20 odstotkov) in zamenjavo kolka ter 33 odstotkov nižje tveganje za hiperplazijo prostate.

Katera čudežna krema, napoj ali dieta vam lahko zagotovi kaj podobnega? Marsikatera, seveda: a le v oglasu, v resnici pa ...
 

Na noge in v pustolovščino

Bodite torej »optimist, ki vidi priložnost v vsaki težavi, in ne pesimist, ki vidi težavo v vsaki priložnosti«. (Winston Churcill). Tek je sicer na prvi pogled lahko videti kot dolgočasen in precej monoton šport. S spreminjanjem tekaške podlage, okolja, ritma teka, dogodki in ljudmi, s katerimi  se srečujete med tekom, lahko vedno znova postane razburljiva pustolovščina. In še nekaj je: ko vam »steče«, se vam bo v glavi začelo dogajati, boste videli. Rešitve težav se velikokrat porajajo prav med tekom. Preverjeno!



Zato tudi če nimate časa in volje, se kljub vsemu poskusite spraviti na noge vsaj s tekom. In kakorkoli že obračamo podatke, je verjetno najboljši recept, ki vam ga predpiše zdravnik nekaj kilometrov teka na dan! Glede na izsledke Willamsove raziskave: dobrih sedem do dvanajst kilometrov na dan!
Veliko? Morda. A po drugi strani: kaj je tisto, brez česar nismo nič več, ne zase in ne za one, naše, najbližje, ki so okopi nas? Brez česa ne moremo?

Dokler je zdravje, je vse, ko ga ni več, ni ničesar. To vsi vemo, pa ves čas pozabljamo.
In zato vam bomo to mantro nenehno nosili pod nos. Ker bi radi, da bi bili zdravi, veseli, da bi si izmenjavali iskrene in ne narejene smehljaje.

***
Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med. je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.