Kako izboljšati svojo športno uspešnost - v glavi, prvič

Razvoj osredotočenosti na naše športno početje je ključnega pomena za uspeh v naši kraljevski umetnosti, torej obsedenosti z gibanjem. Kot ljubiteljski športniki lahko tako stanje občutimo na svojih nastopih, ko tekmujemo z drugimi.

Če nam uspe, kar smo si zastavili, takšni dosežki sami od sebe vstopijo v naše stanje pretoka, pravzaprav ga ustvarijo - to je stanje, ko sta duh in telo v ravnovesju in delujeta kot eno. V tem stanju smo popolnoma ločeni od zunanjega in popolnoma osredotočeni na dosego cilja, ki smo si ga zastavili.

Ostati v mirnem in osredotočenem stanju pripravljenosti - to je nekakšno pospešeno stanje uspešnosti - je lahko prirojena veščina, ki pa se je lahko naučimo in jo uspešno obvladamo. Bolj, ko jo vadimo, bolj naravno takšno stanje postane.
Sčasoma bomo sposobni, da ko se bomo znašli v najtežji situaciji, kar si jo lahko zamislimo, da se lahko s to veščino umestimo točno tja, kjer moramo biti.

Ugotovili bomo, da lahko učinkovito preprečimo tiste motnje, ki so nam v preteklosti preprečevale uspeh, lahko pa nam tudi povzročajo težave zdaj. Zahtevne misli? Niti ne, če pogledamo okoli sebe, bomo hitro opazili veliko stvari, ki jih ne razumemo, ali razumemo manj kot tole, kar smo zapisali. Gre za popotovanje znotraj sebe, na katerem smo že bili, a cilja nismo uspeli doseči, ker nismo imeli prave popotne opreme.
 
Predlagamo, da gremo v tale uk kar skupaj, tudi mi smo tabule rase glede tega.
Tabula rasa, kaj je to? John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, je že dovolj kmalu po poznem srednjem veku predstavil pojem tabula rasa, po katerem se vsak človek rodi kot nepopisan list papirja, znanje in izkušnje pa pridobi v kasnejšem življenju z zaznavnimi izkustvi. Torej, tabule rase, združimo se in na pot!
 

O levi in desni polobli 

Naši možgani so razdeljeni na levo in desno poloblo. Naš um odraža naše fizične možgane in deluje tudi na principu dveh hemisfer. Leva polobla je predvsem tam, kjer poteka logično in kritično mišljenje. Desna polobla je predvsem ustvarjalna plat, ki rešuje probleme. Levica nas neprestano nagovarja, desnica pa običajno posluša, sprejema in interpretira.

Ko sta leva in desna polobla v ravnovesju, to v naše miselne procese prinaša večjo jasnost. V tem stanju ravnovesja, znanem tudi kot dvostransko ravnotežje ali sinhronost, lahko jasneje razmišljamo, sprejemamo prave odločitve in si zadajamo dosegljive cilje. Doseganje tega dvostranskega ravnovesja nam bo omogočilo nenehno dvigovanje na nove ravni dosežkov.

Težava je v tem, kako naravno in brez napora vzdrževati tako optimalno stanje duha in telesa. Ko smo priklopljeni, pardon, ko delujemo predvsem na ustvarjalni desni polobli, to lahko povzroči, da svoje stvaritve, upanja in želje težko uresničimo v resničnosti. V realnosti. Naša ustvarjanja lahko postanejo nepopolna, ker jim manjka potrebne snovi, strukture in zaporedja.

Nasprotno pa, kadar smo predvsem analitični in delujemo na levi polobli, smo lahko tako zasedeni z razmišljanjem, da lahko to povzroči druge težave, ki se običajno kažejo kot povečana tesnoba in motnje osredotočenosti. To se lahko zgodi, ker namesto, da bi bili osredotočeni in naravnani na sedanjost, razmišljamo bodisi o stvareh iz preteklosti, o motenjih, ki nas neposredno obkrožajo, bodisi o vprašanjih v prihodnosti, s čimer ustvarimo počutje, ki ustvarja tesnobo.

Ta tesnoba in pomanjkanje osredotočenosti zmanjšujeta našo sposobnost, da ustvarimo tisto, kar si resnično želimo doseči. Obstaja tudi točka ravnotežja, kjer stanje optimalnega delovanja postane naravno. Ko lahko tako ravnovesje vzdržujemo, ga zadržimo, naš um preide v mirno, popolnoma osredotočeno stanje najvišje zmogljivosti.

Se vam zdi, da smo v vesoljski ladji, ki nas pelje nekam, ne vemo pa kam. In vrata pilotske kabine so zapahnjena ... Zoprno, ne, tako potovanje?
Tudi mi smo se malo podelali na popotovanju po črvini neznanega, priznamo ... No, saj veste, črvina je »skrajšani prostor«, ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas. In črvina ima vsaj dva konca, ki sta med seboj povezana.
Če ne pridemo skozi, se še vedno lahko vrnemo nazaj.
 

Umirjenost, stres in ravnotežje

Mirno in uravnoteženo počutje je optimalno stanje našega delovanja. Za boljše razumevanje: izraz mirnost, ki ga opisujemo, se razlikuje od običajnega izraza za sprostitev.
Sprostitev je oblika prepuščanja duha in telesa za regenerativne namene.
Kako definiramo mirnost? To je stanje pripravljenosti na izvedbo, ko sta duh in telo usklajena in pripravljena na sinhrono delovanje. Kar dobra razlaga.

Mirnost nam pomaga, da na položaje, ki povzročajo stres, gledamo z nove, bolj produktivne perspektive. Mirnost nam omogoča uspeh, ko smo v stiski. Ali v stiskah. Pomaga nam ustvariti nove možnosti in nove načine odzivanja na težke položaje, ki nam omogočajo, da dosežemo svoje končne cilje.

Taka perspektiva, se pravi pozitiven pogled - perspektiva pomeni nekaj, kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid - nam omogoča, da obvladamo položaj, v katerem smo.
Pri Poletu pravimo; vse je mogoče!

Stres in način našega odzivanja nanj sta pomembna dejavnika za doseganje večje in tudi največje uspešnosti. Ohranjanje določene količine stresa je pozitivno, vendar pa preveč stresa vpliva na uspešnost. Produktivni stres je kot natančno uglaševanje violine. Strune in lok morajo biti pod določeno napetostjo, da instrument zveni pravilno. Tako natančno ravnovesje med preveč in premalo in razmerje med vsako struno, pa kakovost instrumenta in način igranja, vse to violini omogoča popoln zvok.

Tudi ljubiteljski športniki smo fino uglašen instrumenti s številnimi medsebojnimi odnosi, ki jih moramo upoštevati na poti do popolne izvedbe.
Ko sprostimo misli, nam to pomaga, da svoje misli usmerimo v središče in se še bolj osredotočimo na svoje cilje. Osredotočanje uma nam omogoča, da delujemo z manj napora, saj porabimo manj čustvene energije. Namreč, ko naše čustveno stanje upravlja naše miselne procese, se tesnoba poveča in navsezadnje zato trpi naša uspešnost.

Ni lahko postati boljši v rekreativnem športu, čeprav pravijo, da je življenje ko šport ... A se včasih zdi, da v vsakdanu hitreje napredujemo kot pri športu ... Morda zato, ker je resna stvar in ne rekreacija? Ker je lažje postati dober človek kot dober ljubiteljski športnik?
​Gremo naprej, po znanje, ni druge.