Išias in aktivacija mišic

Bolečine v križu, ki sevajo vzdolž noge, so pogost pojav tako med mlajšimi kot tudi starejšimi. Takšnim bolečinam v pogovornem jeziku pravimo »išias«; izraz izvira iz latinskega imena najdaljšega živca v človeškem telesu (nervus ischiadicus), ki poteka od zadnjih ledvenih vretenc, po zadnji strani stegna in vse do stopala.

Preproste in zdrave navade pred, med in po vadbi

Pri bolečinah v hrbtu večina ljudi miruje in čaka, da bo bolečina izzvenela, vmes pa naredijo nekaj razteznih vaj, saj bolečino in zategovanje v ledvenem delu in zadnjem delu stegna povezujejo z mišično napetostjo, ki jo želijo z raztezanjem sprostiti.

Ko se vključi podzavest

Povečan tonus mišic, ki ga pacienti občutijo kot »zategnjenost«, je pogosto protektivni spazem, ki nam podzavestno signalizira željo po stabilnosti, večji premiki ledvene hrbtenice so boleči, hoja okorna. Zakaj bi torej ta varovalni mehanizem preslišali in raztezali mišice? Pogosto so bolečine v ledvenem delu posledica preohlapnih in šibkih mišic, z raztezanjem naredimo le še bolj ohlapne.

V povezavi s tem se hitro pojavi tudi beseda »skrajšava« mišice. Dejanska skrajšava mišice je redek pojav in po navadi nastopi po dalj časa trajajočih imobilizacijah uda.

Pacienti v prepričanju, da so zadnje stegenske mišice dejansko skrajšane, izvajajo ogromno razteznih vaj in masaž - od sprostitvenih, športnih itd., vendar so pogosto začudeni, zakaj se stanje ne izboljša, in še več - mnogokrat se stanje še poslabša.

Ob prvem pregledu in pogovoru s pacienti vedno preverimo, kakšne vaje izvajajo. Dostikrat se je že zgodilo, da smo samo z opustitvijo razteznih vaj, brez dodatne obravnave ali drugih vaj, dosegli izboljšanje stanja za vsaj 50- odstotkov.

Že dolga leta, pa vse do danes, je ostalo prepričanje, da je »zategnjenost« ali »skrajšava« zadnjih stegenskih mišic vzrok za bolečine v križu, vendar novejše raziskave kažejo, da ni tako.

Rada sem v hribih, rada jem

Pri večini takšnih pacientov ne gre za skrajšavo mišice, temveč za povečano napetost ishiadičnega živca. Ishiadični živec je na najširšem delu lahko širok tudi do 2 cm. Raztezanje le tega ni smiselno, saj ga ne moremo bistveno podaljšati, ravno nasprotno, razdražen živec z raztezanjem le še dodatno dražimo in poslabšamo simptome. Prav tako z različnimi ročnimi tehnikami, kjer se agresivno masirajo zadnje stegenske mišice, posredno le dražimo ishiadični živec.

Pogosto predpisane raztezne vaje torej niso rešitev za odpravljanje bolečin v ledveni hrbtenici in ishiadičnih bolečin.

Zato je edini smiselni pristop aktivacija mišic, ki ne delajo dovolj, v prejšnjem primeru torej aktivacija mišice gluteus medius, in njena krepitev.  FOTO: Shutterstock

Pogosto zagovorniki raztezanja argumentirajo, da je raztezanje pomembno zaradi mišice piriformis, ki prav tako lahko povzroča ishiadično bolečino. Seveda je to mogoče, vendar je ta pojav razmeroma redek.

Tudi v primeru, da pacient trpi za tako imenovanim piriformis sindromom, kjer je mišica piriformis prenapeta, samo raztezanje te mišice ne bo prineslo dolgoročnega izboljšanja.

Zakaj prenapetost

V veliki večini primerov so mišice prenapete zaradi dveh vzrokov.

Prvi vzrok je šibkost mišice, ki ga lahko rešimo s krepitvijo.

Drugi vzrok pa je preobremenitev mišice. V tem primeru mišica opravlja več dela oz. pomagajo drugim mišicam opravljati njihovo delo, zato je treba ugotoviti vzrok preobremenjenosti.

Večino gibov v telesu izvaja več mišic hkrati. Če ena mišica dela več, to pomeni, da ostale mišice, ki sodelujejo pri gibanju in niso dovolj aktivne.

Samorazumetje telesa po poškodbi

Lep primer le tega je že prej omenjeni piriformis sindrom. Piriformis je kratka mišica, ki poteka med križnico in stegnenico. Njena glavna naloga je stabilizacija kolčnega sklepa. Seveda sodeluje tudi pri drugih gibih, natančneje pri zunanji rotaciji stegnenice in odmiku stegna.

Za iste gibe je prav tako zadolžena mišica gluteus medius. Če ta ni dovolj aktivna, mora majhna mišica piriformis, ki primarno ni namenjena tem gibom, opravljati več dela, kot zmore, in zato postane »zategnjena«. Sproščanje in raztezanje te mišice bo prineslo le kratkotrajni učinek. Po določeni prehojeni razdalji, ko bo morala prevzeti večji del obremenitve, bo ponovno postala »zategnjena«.

Zato je edini smiselni pristop aktivacija mišic, ki ne delajo dovolj, v prejšnjem primeru torej aktivacija mišice gluteus medius, in njena krepitev.

Ker so bolečine v ledveni hrbtenici izredno pogoste, je pomembno, da se jih lotevamo na strokoven način. Primerna diagnoza, ki vključuje provokativne teste in teste mišične zmogljivosti, lahko zelo natančno razkrije pravi vzrok za bolečine, in s tem tudi pravo terapijo.

Pasivne tehnike so se izkazale za neučinkovite - čas je, da začnemo vaditi!

***
Simon Dovč, dipl. fiziot., dipl. kin.