Rekreativni športnik, zdravje in poškodbe

Sam šport ni dovolj, uporaba prehranskih dopolnil namesto urejene prehrane pa najpogosteje strel v koleno.

S primerno prehransko strategijo lahko učinke vadbe naložimo v zdravje ali pa jih uničimo. Vmes je cel spekter, ki ga večinoma kvarijo slaba prehrana, nekritično uživanje prehranskih dopolnil in seveda drugi dejavniki življenjskega sloga, ki posamezniku uhajajo izpod nadzora.

Kot so spanje in škodljive razvade. Slovenci so k nekaterim še posebej nagnjeni.


 

Razumeti zdravje pomeni imeti znanje

Ker na razvade lahko vpliva le vsak sam, za prehrano pa obstajajo strokovna navodila, jih na kratko ponovimo. Temeljno zdravstveno škodo si rekreativni športnik nakoplje počasi in na dolgi rok z neupoštevanjem energijskih potreb zaradi presnovnih zahtev telesne aktivnosti.

Tako si veča tveganje za pojav sindroma relativnega energijskega pomanjkanja v športu (ang. Relative Energy Deficincy in Sport; RED-S) in s tem tveganje za številne zdravstvene posledice, povezane s tem sindromom. Nizka energijska razpoložljivost (ang. Low Energy Avaliability, LEA) je patofiziološki (ali bolezenski) vzrok sindroma RED-S in je eden glavnih pokazateljev tveganja za njegov nastanek.



To strokovno izhodišče najlaže prevedemo v laični jezik s predstavo, da če energijo, ki smo jo zaužili s hrano, pokurimo za vadbo, je zmanjka za osnovne življenjske funkcije. Ker ima ta kritični energijski problem veliko obrazov in ker večina rada brska po internetu, nejevernim Tomažem predlagam, da si preberejo osnovno literaturo, ki jo je na to temo objavila strokovna skupina Mednarodnega olimpijskega komiteja (ključna članka najdete na tej povezavi).



Če boste temeljito prebrali, vas bo med rekreacijo za zdravje minilo veselje do vsakršnih stradalnih manevrov.
Za dodatno informacijo še pojasnilo: stopnjo energijske razpoložljivosti za vzdrževanje telesnih funkcij lahko določimo na podlagi podatkov, pridobljenih iz prehranskih dnevnikov, oziroma strokovno izdelane analize prehrane posameznika. Razumevanje te problematike in upoštevanje priporočil športne prehrane sta še posebno pomembna zdaj, ko nujno potrebujemo imunski sistem in psihično stabilnost. »Korona« namreč ni več le virusna bolezen, postaja tudi stanje, ki vpliva na zdravje naše psihe in družbenega sistema, v katerem živimo.
 

Strokovna priporočila tudi ob poškodbah

Številni rekreativni športniki, med njimi zelo pogosto tekači, se neredko srečujejo s poškodbami. Tako kot v preventivne namene je prehrana pomembna za učinkovito okrevanje po poškodbah. Poškodbe se ob nepravilni prehrani dodatno zapletajo, neredko jih spremlja izguba mišične mase.

Znanstveniki ugotavljajo, da je med poglavitnimi vzroki za slabše okrevanje in nepotrebno izgubo mišične mase krivo podcenjevanje zadostnega energijskega vnosa. Tako športniki zapravljajo dragocena tkiva in hkrati še slabše okrevajo po poškodbah predvsem zato, ker ne jedo zadosti.

Poudarjam: zadosti! Nikakor to ne pomeni več, kot potrebujejo, tudi to ni dobro, temveč toliko, kot potrebujejo. Za povrhu si naredijo dodatno škodo, ko v upanju, da bodo čim prej pozdravili poškodbo, začnejo uživati nepreverjena prehranska dopolnila. Ob tem pozabljajo, da v bioloških sistemih posebnih čudežev ni, optimalna energijska podpora presnove je tisti ključ, ki podpira telo, da si zaliže rane. Celjenje ran/poškodb zahteva dodatno energijo, zato je energijski vnos s hrano treba uravnovesiti z zmanjšano telesno aktivnostjo.



Investicija v prehransko svetovanje ob poškodbah je zato bistveno boljši ukrep kot zapravljanje denarja za nesmiselne dodatke.

Izkušeni strokovnjaki, kot je Asker Jeukendrup, predlagajo:
– pazite, da vnos energije in posameznih hranil (z normalno prehrano) ni premajhen.
– vzdržujte energijsko bilanco, torej pojejte toliko, kot potrebujete (kar je včasih težka naloga).
– malo povečajte vnos beljakovin, na 2–2,5 g/kg telesne mase na dan.
– nekaj dodatkov je morebiti smiselnih, predvsem omega-3 maščobe.


***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.