Boj proti okužbi: Neverjetna moč pravilnega vdiha skozi nos

Pandemija je omejila in upočasnila naše življenje. Večini je to omogočilo prerazporeditev časa in spreminjanje na bolje; razmislek o življenju naj bi zmanjšal preobčutljivost za nenadne spremembe.

Marca letos so objavili raziskavo o vplivu vlažnosti zraka v prostorih in verjetnosti virusne okužbe dihal. Raziskovalci so ugotovili jasno povezavo med izsušeno sluznico dihal in zmanjšanjem odpornosti dihal proti virusnim okužbam. Zaradi novih virusov se jih vse več usmerja v iskanje vzrokov zmanjšanja odpornosti.

Očitno je način življenja, s tem pa strožjega odnosa, ki smo ga izoblikovali do samega sebe, povzročil sesutje sistemov, ki smo jih razvili za preživetje. Med najbolj obremenjenimi je respiratorni sistem. Dolgoletno povečevanje pritiskov, hitrosti življenja in števila odločitev, povezanih s stresom, je povzročilo povečanje števila vdihov na minuto: v zadnjih sto letih se je povečalo skoraj trikratno. Ob nespremenjenem deležu kisika v atmosferi to očitno ni prilagoditev na manj kisika (to se zgodi pri vzponu nad 4000 metrov), ampak na pomanjkanje prostega časa in večji pritisk okolice, kar občuti naše telo.

Zmanjšuje se volumen prsne votline, za vdih potrebujemo več energije, zato raje dihamo skozi usta. To je zaradi drugačne poti zraka skozi zgornja dihala za petino lažje, kot če bi dihali skozi nos. A ta bližnjica ima svojo ceno.
Če avto vozimo z zavoro in plinom hkrati ...

Že samo stalno dihanje skozi usta in plitvo dihanje z zgornjo polovico prsnega koša (navpično dihanje) vključita receptorje za stres v zgornjih predelih pljuč, ki tako dodatno dejansko stimulirajo bori-se-ali-beži obliko vzburjenosti in vodijo v spiralo simpatične dominantnosti. Pri dolgotrajni in močni aktivaciji simpatičnega načina, ki je možna samo ob obilju hrane in energije, se hkrati aktivira parasimpatični način. Ta reakcija ima funkcijo zasilnega zavornega mehanizma, ki drastično upočasni vse telesne procese. Vodi v zamrznitev, utrujenost, depresijo, pomanjkanje motivacije in povzroči nastanek kompleksnih sindromov, kot so kronična utrujenost, fibromialgija, motnje prebavno-presnovnega sistema.

Človek v zamrznitvi je podoben avtu, ki ga vozimo z zavoro in do konca aktiviranim plinom. Značilno za zamrznitev je, da funkcije ne sledijo več normalnim vzorcem, temveč delujejo nepričakovano in neobičajno. Živčni sistem se takrat odziva brez kreativnosti in deluje po naučenih vzorcih, čeprav ti v danih okoliščinah niso najboljša izbira.

Zamrznitev je v današnjem času izjemno pogosta in je glavni vzrok vrste težav in bolezni. Med temi so nespečnost, apneja, aritmije, pretirana občutljivost za temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos tekočine in hrane, vse vrste alergij, kemične in druge odvisnosti, nezmožnost usmerjanja pozornosti, demenca in vrsta avtoimunskih bolezni.

Hkrati se v tem stanju zmanjšuje sposobnost spreminjanja volumna prsne in trebušne votline. Zaradi zmanjšane učinkovitosti premikanja trebušne prepone je dihanje manj učinkovito. To povečuje potrebo po dihanju skozi usta in vodi v suhost dihalne sluznice ter preobčutljivost za patogene organizme, ki jih vdihnemo z zrakom. Ob neučinkovitem dihanju se manjša še učinkovitost drugih življenjskih sistemov, kar še poveča verjetnost kroničnih bolezni, kot so visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, diabetes, metabolni sindrom. Kako so te lahko usodne pri okužbi z novim virusom, vemo.

Dihanje skozi nos je zdravje

Nos opravlja vsaj 30 funkcij, od katerih so prav vse pomembne in dopolnjujejo vlogo pljuč, srca in drugih organov. Nosna votlina igra osrednjo vlogo v fiziologiji dihanja. Spodbuja filtracijo, ogrevanje in vlaženje vdihanega zraka. To omogoči, da ima zrak, ko pride v pljuča, ustrezno temperaturo in zadostno preskrbi telo s kisikom. Dihanje skozi nos v budnem stanju pomeni v primerjavi z dihanjem skozi usta približno polovico več upora za tok zraka. Posledica je za petino večji privzem kisika zaradi večje vrednosti CO2 v krvi. Dihanje skozi nos ogreje in navlaži zrak ter preprečuje izsušitev sluznice, odstrani znatno količino patogenov ter dvigne koncentracijo dušikovega oksida v pljučih in krvi.

Za pravilno delovanje imunskega sistema je pomembna vsebnost dušikovega oksida, ki je pri zdravi osebi v nosni votlini v visokih koncentracijah. Širi žile in izboljšuje krvni pretok, ubija parazite, bakterije in viruse ter povečuje odpornost. Dušikov oksid vpliva na več življenjsko pomembnih procesov: na vezavo in sprostitev kisika iz rdečih krvničk, uravnava krvni tlak in zmanjšuje vnetja v telesu.

Z nosnim dihanjem telo prejme približno četrtino vsega potrebnega dušikovega oksida. Pri dihanju skozi usta je vpliv dušikovega oksida na telesne procese bistveno manjši.Raziskave so povezale nizke stopnje dušikovega oksida v krvi z resnimi bolezenskimi stanji, kot so visok krvni tlak, možganska kap, arterioskleroza in spalna apneja.

S pravilnim dihanjem omogočimo dovolj dušikovega monoksida v pljučih in krvi, dovolimo krvnemu toku neprekinjeno teči skozi telo in zagotovimo, da pomembni organi dobivajo dovolj kisika in hranljivih snovi. S tem ko so žile dovolj široke, lahko srce uravnovesi pritisk, ki je potreben za odpošiljanje krvi skozi telo. Dušikov monoksid v telesu povišamo s počasnim dihanjem skozi nos, redno in normalno fizično aktivnostjo in uživanjem hrane, ki olajšuje proizvajanje dušikovega monoksida.

Vse več raziskav dokazuje, da ima dihanje skozi nos sproščajoč učinek. Že po petih minutah se dvigne raven kisika v koži za desetino ob isti ravni kisika v krvi, kar jasno kaže na izboljšano oskrbo tkiv s kisikom. Pravilno dihanje skozi nos olajša pretok krvi skozi pljuča in dvigne raven kisika v arterijah.