Že desetminutni sprehod je dobrodejen

Katarina Puš je mlada raziskovalka na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper. Trenutno je na Fulbrightovi izmenjavi na kolidžu Alberta Einsteina za medicino v New Yorku.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam prenosni računalnik, veliko bolj zanimive pa so tri naprave, tenziomiografija, ultrazvok in magnetna resonanca. Te uporabljamo za raziskovanje skeletnih mišic, in sicer s prvo merimo mehanske spremembe mišične kontrakcije, z drugo merimo mišično arhitekturo in s tretjo pridobivamo informacije o sestavi mišice, predvsem, koliko maščobe je v njej.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem sarkopenijo, to je upad mišične jakosti in mišične mase, ki se navadno pojavi pri starejših od 60 let. Gre za razmeroma nov pojem, saj se znanost s tem ukvarja šele dobrih trideset let, zato je na tem področju še veliko neznank. Ena od njih je tudi komponenta mišične kakovosti, ki je tretji korak pri diagnosticiranju ali odkrivanju sarkopenije, tu pa želimo predlagati metodo merjenja – tenziomiografijo. Radi bi dokazali, da metoda, ki so jo razvili slovenski raziskovalci, lahko zazna spremembe, ki se pojavijo pri sarkopeničnih ljudeh, in s tem omogočili zgodnje odkrivanje sarkopenije.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je nepredvidljiva in dinamična, vsak dan nas postavlja pred nove izzive – ravno to me najbolj navdušuje. Omogoča nenehno učenje, spodbuja radovednost in nas vodi k vedno globljemu razumevanju problemov. Všeč mi je, kako nam omogoča raziskovanje različnih zornih kotov istega pojava, s povezovanjem spoznanj pa soustvarjamo širšo in bolj celovito sliko.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bo moje delo pripomoglo k boljšemu razumevanju sprememb, ki jih prineseta staranje in gibalna neaktivnost. S tem bomo tudi lažje razvili učinkovite strategije za preprečevanje sarkopenije. Želela bi si spodbuditi zavedanje, da staranje ni le upad telesnih sposobnosti, temveč proces, na katerega lahko vplivamo z zdravim življenjskim slogom in pravočasnimi ukrepi za ohranjanje mišične funkcije.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Verjetno sem to spoznala, ko sem se pridružila ZRS Koper, kjer sem se prvič zares srečala z raziskovanjem v pravem pomenu besede. Čeprav me je že med študijem zanimala znanost, nisem imela pravih priložnosti, da bi se ji popolnoma posvetila, mi pa neskončna vprašanja niso dala miru.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem nogometna trenerka, specializirana za delo z vratarji, do nedavnega sem delovala tudi v mlajših ženskih reprezentancah. Poleg tega se z veseljem odpravim na potovanja v turistično manj obiskane države in se lotim priprave kakšnega novega recepta.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Neskončna radovednost in vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Pri nepredvidljivosti znanosti je nehvaležno napovedovati, vendar upam, da nekaj v energetiki, kar bi Zemljo lahko ohranilo vsaj v sedanji obliki.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ponavadi se možnostim za potovanja ne odpovem, toda Mars me ne zanima. In astronavtska obleka mi deluje preveč klavstrofobična.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Hm, verjetno na obnovljive vire.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Leonardom da Vincijem.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Brez dvoma knjigo Matthewa Walkerja Zakaj spimo: moč spanja in sanj, saj se mi zdi področje spanja daleč podcenjeno v današnji družbi, in pa knjigo Factfulness, ki jo je napisal Hans Rosling. Prav tako je izredno zanimivo poslušati podkast Hidden Brain, ki raziskuje različne psihološke teme.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Dve pomembni tematiki sta, povezani z vplivom gibalne neaktivnosti na mišično funkcijo in splošno zdravje. Prva se nanaša na to, kako hitro se pojavijo spremembe v mišicah med gibalno neaktivnostjo. Raziskave so pokazale, da izgubljamo mišično jakost dvakrat hitreje kot mišično maso, kar pomeni, da jakost mišic upada hitreje kot njihova velikost. Te spremembe so lahko vidne že po petih dneh popolne gibalne neaktivnosti! Drugo dejstvo pa je vpliv manjših sprememb v gibalni aktivnosti na zdravje. Na primer, če smo gibalno neaktivni, lahko že desetminutni sprehod prinese pozitivne učinke. Prav tako lahko krajši gibalni premori med dolgotrajnim sedenjem zmanjšajo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja in sladkorna bolezen.