Zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi

Dr. Kristina Glojek je raziskovalka na Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici in asistentka na študijskem programu Okolje na tej univerzi. Trenutno zaposlena kot podoktorska raziskovalka na inštitutu za okoljevarstvene raziskave in raziskave voda (IDAEA-CSIC) v Barceloni, pri projektu Air Phonema, namenjenem proučevanju onesnaženosti zraka.

 

Več iz rubrike Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet. 

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Trenutno najraje in največ uporabljam merilnik Xact 625i Ambient Metals Monitor, ki ima vgrajeno analitično zmogljivost za sprotno analizo vzorcev delcev v zraku z rentgensko fluorescenco. Merilnik določa koncentracije elementov v vzorcu, zlasti kovin, z urno ali hitrejšo časovno ločljivostjo, kar je precej revolucionarno v primerjavi s standardnimi dnevnimi filtri, katerih kemijske analize trajajo precej časa. Metoda nam omogoča zaznavo kratkotrajnih epizod onesnaženosti zraka, olajša prepoznavanje izvora onesnaženosti, podpira epidemiološke študije, katerih namen je ugotavljanje toksičnosti sestavin delcev, ter tako omogoča hitrejše načrtovanje in sprejemanje ukrepov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Na srečo mojega raziskovalnega področja ni težko razložiti in razumeti. Raziskujem onesnaženost zraka z delci oziroma aerosoli, ki so tako majhni, da v zraku lebdijo. Z vdihom jih spravimo v naše telo, kjer povzročajo številne negativne zdravstvene učinke, ki so odvisni od njihovih lastnosti, to je koncentracije, velikosti, oblike in topnosti. Moje ožje področje dela so meritve onesnaženosti zraka z delci, prepoznavanje in določanje njihovih virov ter ocena izpostavljenosti delcem.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je zanimiva, odpira obzorja, išče odgovore, rešitve in nam omogoča prijetnejše in bolj povezano življenje na Zemlji.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Onesnažen zrak, za katerega so značilne visoke koncentracije delcev, predstavlja največjo okoljsko grožnjo zdravju, ki vsako leto prezgodaj ubije sedem milijonov ljudi in nas tudi precej stane (pet odstotkov BDP).

Moje delo bo, upam, prispevalo k izboljšanju kvalitete zraka za vse, zlasti za manj privilegirane skupine ljudi, ki so na žalost onesnaženemu zraku tudi najbolj izpostavljene.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Vsak otrok je v začetku raziskovalec v pravem pomenu besede. Moje otroštvo pa je zaznamovalo še veliko takšnih in drugačnih eksperimentov in pustolovščin, ki se niso vedno dobro končale, so pa bile vsaj nekatere poučne. Kot osnovnošolka sem si predstavljala, da bom pustolovka, kakršne sem videla na programu National Geographic. Želja po pustolovščinah, raziskovanju procesov v naravi in z njo ter neodločnost, kaj točno me zanima, so me verjetno pripeljali do študija geografije. Vedno me je zanimalo več (veliko) in nove stvari, tako da mi je preskok na temo onesnaženosti zraka z delci v času doktorata bil v izziv in veselje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Največja sprostitev in veselje sta zame potapljanje na vdih in hoja v hribe. Očitno tudi moj prosti čas zaznamujejo (ne)dihanje in s tem povezani učinki na telo in um.

Se pa navdušujem še nad veliko drugimi stvarmi, le da mi čas vsega ne dopušča. Moj sopotnik pravi, da tudi veliko kuham in jem. Ampak saj veste, kako pravijo: prazna vreča ne stoji pokonci.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Katero bo najbolj prelomno odkritje, težko odgovorim, želim pa si, da bi bolje reševali pereče probleme, kot so neenakost in podnebne spremembe. Vendar za to ne potrebujemo novega prelomnega odkritja, ampak zgolj boljši izkoristek do zdaj pridobljenega znanja, več solidarnosti, manj egoizma ter proaktivnost.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in nenehno postavljanje vprašanj. Pa tudi vztrajnost, saj v znanosti stvari tečejo počasi in velikokrat želeni rezultati pridejo pozno. Vsekakor pa so kot drugje zaželene lastnosti, kot so sposobnost artikulacije, kreativnost in ščepec soli v glavi.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne stavim, kajti stave vodijo v zasvojenost, ki pa se ji(m) v širokem loku izogibam. Razen zasvojenosti z zelenjavo z domačih vrtov, ta mi je kar pri srcu. Tako kot sončna energija, ko smo ravno pri virih energije …

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, pa ne samo zaradi moje pogoste potovalne slabosti, ampak ker menim, da še nisem opravila dovolj poti na Zemlji. Najprej na Mont Blanc in v Veliko modro luknjo (Belize). Vse ob svojem času.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Richardom Feynmanom. Priporočam njegovo knjigo Surely You're Joking, Mr. Feynman!, v njej boste našli odgovor, zakaj bi šla z njim na kavo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Odgovor glede knjige najdete pri prejšnjem vprašanju. Film: Temni pokrov sveta. Pa ne zato, ker se imam čast pojaviti v njem za nekaj sekund, temveč preprosto zato, ker je dokumentarec v dandanašnjem svetu, polnem teorij zarote in prepričanj na podlagi hujskaških spletnih strani in družabnih omrežij, 'must see' za povprečne državljane, ki si morda s tem malce razširijo obzorje na tem področju. Zelo pomembnem za življenje.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Vsako minuto vdihnemo okrog pet litrov zraka, med telesno aktivnostjo pa celo več kot sto, vendar zrak jemljemo za nekaj samoumevnega. Podobno kot cigarete na naše zdravje in zdravje naših otrok vplivajo tudi dim iz sosedovega dimnika, prometna cesta v bližini, industrijski izpusti, zanos onesnaževal od drugod ter zlasti številni viri delcev v lastnem domu, kjer dandanes preživimo večino časa.