Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Od vitamina D do kozmetičnih izdelkov

Katja Žmitek raziskuje, kako različna hranila in snovi vplivajo na organizem.
Katja Žmitek Foto Osebni Arhiv
Katja Žmitek Foto Osebni Arhiv
25. 8. 2022 | 06:00
6:03

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, najljubša pa mi je naprava za ultrasonografijo kože, s katero v naših raziskavah spremljamo gostoto in stanje kolagena v koži.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem preskrbljenost ljudi s hranili in njihov vpliv na organizem, zelo ljubo pa mi je tudi raziskovanje vplivov na kožo, saj omogoča povezovanje obeh področij, na katerih delam, to so raziskave prehrane in kože. Trenutno vodim obsežen projekt, v katerem raziskujemo preskrbljenost Slovencev z vitaminom D, sezonska nihanja tega vitamina ter povezavo med preskrbljenostjo s fototipom in barvo kože ter življenjskim slogom. Prav tako sodelujem v raziskavah o vplivu dodajanja različnih hranil in drugih snovi ter o vplivu kozmetičnih izdelkov in aparatur na stanje kože.

image_alt
Večna lepota in znanstvena slepota

Zakaj imate radi znanost?

Ker je eksaktna in ker odpira vedno nova vprašanja, na katera slej ko prej najde tudi odgovore. Znanost nam je navsezadnje omogočila številne prednosti življenja, kot ga poznamo danes.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Naše raziskave dajejo pomembne informacije o preskrbljenosti s hranili, o prehrani in življenjskih navadah prebivalcev v povezavi z zdravjem. Te podpirajo sprejemanje na dokazih temelječih ukrepov, s čimer prispevamo k javnemu zdravju, v dobro vseh prebivalcev. Prav tako raziskujemo ter preverjamo učinke različnih snovi in metod, s katerimi na primer lahko dosežemo regeneracijo kože, omilimo znake staranje, izboljšujemo naš videz in tako prispevamo k boljšemu počutju.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že od nekdaj so me zanimali naravoslovje in vede o življenju. Zgodaj sem začela raziskovati svet okoli sebe, tako sem na primer že v osnovni šoli naredila raziskovalno nalogo, v kateri sem z merjenjem kislosti padavin spremljala onesnaženost zraka. Nikoli pa se nisem posebej odločila, da bom znanstvenica.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ljubim zimo, sneg in hribe, tako da pozimi proste trenutke najraje preživljam na smučeh. Zadnji dve leti moj prosti čas poleg dveh sinov okupira še zvedavi in bistri kuža papillon (kontinentalni pritlikavi španjel), s katerim imava kup zaposlitev, od dela z nosom do razstav.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Prava kombinacija različnih lastnosti, predvsem pa radovednost, odprtost za nova vprašanja in ideje ter analitično in kritično razmišljanje. Po drugi strani je potrebna tudi vztrajnost, saj je običajno treba vložiti veliko truda in časa, da se dokoplješ do odgovora na zastavljeno raziskovalno vprašanje.

image_alt
Poskrbite, da vam vitamina D ne bo primanjkovalo

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prepričana sem, da bomo prelomna odkritja dosegali pri zdravljenju bolezni in v raziskavah mehanizmov staranja. Z velikim zanimanjem pričakujem tudi nova odkritja v znanosti o hormezi, ki se ukvarja s tem, kako različni dejavniki ali snovi, ki so v velikih odmerkih škodljivi za organizem, v majhnih odmerkih prispevajo k ohranjanju in spodbujanju zdravja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, za raziskave potrebujem ljudi, teh pa vsaj za zdaj na Marsu še ni.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na takega, ki bo ob visoki učinkovitosti imel najmanj negativnih vplivov na okolje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Zanimivo bi se bilo pogovoriti z nekom, ki je zaslužen za pomemben napredek tako v medicini kot prehrani. Zato bi na kavo povabila francoskega mikrobiologa Louisa Pasteurja, ki je po cepivih proti steklini in antraksu razvil postopek za uničevanje bakterij v živilih in preprečevanje kvarjenja, ki ga še danes uporabljamo in ga imenujemo pasterizacija.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Nacionalni spletni portal Prehrana.si, na katerem Inštitut za nutricionistiko objavlja prehranska priporočila, zanimive informacije ter novice s področja prehrane, o sestavi živil in hranilih. Portal je zaupanja vreden vir z verodostojnimi informacijami, katerega vzdrževanje omogoča ministrstvo za zdravje, zato na njem ni ne oglasov ne prodajnih vsebin. Vsekakor stran, vredna obiska, preden nasedete obljubam v oglasih.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Naše raziskovalne metode za spremljanje staranja kože so se pokazale kot zelo koristne v programih promocije zdravja, od ozaveščanja o tveganjih kajenja pa do zaščite pred soncem, kar obravnavamo v projektu Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo, ki ga financira ministrstvo za zdravje. Mnogi tudi ne vedo, da se naši raziskovalni podatki neposredno uporabljajo pri prebivalcih, na primer vedno ko iščete podatke o sestavi živil z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, s čimer podpiramo zdrave izbire.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine