Obliži za hitrejše celjenje ran

Dr. Lea Gazvoda je raziskovalka na Odseku za raziskave sodobnih materialov (K9) na Inštitutu Jožef Stefan.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam microplate reader, torej spektrofotometer, ki mi omogoča hitro spremljanje rasti in preživetosti bakterij ter celic z merjenjem optične gostote ali fluorescence. Moja najljubša naprava pa je trenutno 3D-bioprinter, ki ga uporabljam kot nadgradnjo svojih raziskav. S tem poskušam tiskati polimerne strukture različnih oblik iz tekočine.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem napredne obliže za rane, izdelane iz biorazgradljivega polimera s posebnimi piezoelektričnimi lastnostmi. Te lastnosti omogočajo, da obliži ob mehanski deformaciji sprožijo električno stimulacijo neposredno na rani, kar pospeši celjenje. Oblikujem nosilce celic v različnih oblikah, kot so filmi in vlakna. Medtem ko se električna stimulacija že uporablja za pooperativno okrevanje od zunaj, bi moje nosilce lahko vstavili neposredno na rane. Poleg tega lahko nosilcem dodam antimikrobne nanodelce, ki bi lahko nadomestili antibiotike.

Zakaj imate radi znanost?

Uživam v delu v laboratoriju, kjer lahko potrdim nekaj, kar sem morda prebrala, ali dokažem nekaj, za kar sem le predvidevala, da se bo zgodilo. Z znanostjo lahko vsaj delno potešimo radovednost in odgovorimo na številna vprašanja »zakaj«.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vsako dodatno znanje je lahko nujni pogoj za nekaj velikega. Upam, da bo moje delo in delo moje skupine omogočilo napredek na področju tkivnega inženirstva, celjenja ran in premagovanja bakterijske odpornosti proti antibiotikom in da bomo zmagali v boju z odpornimi bakterijami.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Zanimiva zgodba – nikoli si nisem mislila, da bom na tem mestu, kjer sem danes. Vedno me je veselila kemija, že v osnovni šoli sem se udeleževala kemijskih tekmovanj. Kljub temu sem svojo pot nadaljevala z ekonomsko gimnazijo in študijem varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede, kjer me je najbolj navdušil predmet forenzika. Želja po raziskovanju me ni zapustila, zato sem se po diplomi odločila poskusiti še na Fakulteti za kemijo in kemijsko inženirstvo. Na svoje presenečenje sem brez težav uspešno zaključila prvo stopnjo študija kemijskega inženirstva, nato magisterij, in ko se je ponudila priložnost za doktorat, sem jo sprejela.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem mamica dveh otrok, zato večino prostega časa preživimo skupaj v dejavnostih, ki so namenjene predvsem njima, kot so sestavljanje legokock in branje slikanic. Si pa privoščim tudi nekaj časa za funkcionalni trening in tek, med daljšo vožnjo do službe rada poslušam kakšno avdioknjigo in včasih zašijem kakšno kapico za svoja otroka.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, dvom o dejstvih oziroma kritičen pogled.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Navdušuje me možnost napovedovanja lastnosti materialov z uporabo umetne inteligence prek simulacij in modeliranja. Na podlagi nekaj vhodnih podatkov lahko napovemo lastnosti materiala, mesta vezave in podobno. Ta predvidevanja so lahko zelo točna, kar omogoča velik prihranek časa in sredstev.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mogoče ne takoj, ko bi bilo mogoče. Bi bilo pa zanimivo opazovati, kako bi se ljudje odzivali v popolnoma novem, ekstremnem okolju.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Jedrska energija omogoča stabilno oskrbo z energijo, vendar je smiselno vlagati tudi v razvoj obnovljivih virov, saj računamo, da bodo ti neizčrpni.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ker me zanima analiza človeške psihologije in vedenja, bi za sproščen pogovor izbrala psihologa Sigmunda Freuda. Morda bi mi lahko pomagal razjasniti, zakaj se mi v glavi nenehno odvijajo monologi, pogovori, podoživljanja situacij in kritika.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot sem že omenila, imam dva manjša otroka, zato trenutno beremo knjige in enciklopedije o dinozavrih. Ali ste vedeli, da so bili muhe in komarji nadloga že v času dinozavrov? Sicer pa spremljam rubriko Znanost na cesti, ki na poljuden način predstavlja znanstvene tematike in tudi izzive v znanosti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Veliko delam z bakterijami in celicami. Ali ste vedeli, da so ti mali organizmi sposobni proizvajati polimere, zato jih v ta namen tudi pogosto izkoriščamo? Poleg tega se sesalske oziroma človeške celice, gojene v laboratoriju na gojiščnih ploščah, obnašajo kot socialna bitja in iščejo bližino drugih celic. Če so predolgo izolirane, postopoma začnejo propadati.