Želela bi si prelom v miselnosti v smer skrbi za sočloveka in okolje

Izr. prof. dr. Tjaša Pogačar, univ. dipl. meteorol., je zaposlena na Katedri za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najprej sem pomislila na kavomat in naj tako kar ostane. Poleg kave večinoma potrebujem računalnik, skoraj raje pa imam v predavalnici kredo ali flomaster.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Večinoma se ukvarjam s podnebnimi spremembami in tem, kako se kažejo kot vplivi na ljudi in različne sektorje. V zadnjih projektih sem se, na primer, posvečala analizam sprememb vročinske obremenitve v Evropi in Sloveniji in raziskovanju vpliva vročine na delavce v bolj izpostavljenih poklicih, raziskovala sem vplive podnebnih sprememb v turizmu ter metodološki pristop pri ocenjevanju ranljivosti in tveganj zaradi podnebnih sprememb, ki bi ga lahko uporabili na splošno v vseh sektorjih. V širši skupini analiziramo podnebne kazalnike, ki imajo največji pomen v kmetijstvu, tudi spremenjeno pojavnost škodljivcev in podobno.

Zakaj imate radi znanost?

Ne bi se razglasila za veliko ljubiteljico znanosti na splošno, težko me je očarati s kakšnimi muzeji, zanimivimi dejstvi in inovacijami. Imam pa zelo rada številke in grafe, že od osnovne šole sta me zanimali matematika in meteorologija, ampak me je v srednji šoli precej odbijala misel, da moram na študij fizike. Ker nisem imela druge ideje, sem se vseeno opogumila, občasno mi je bilo malo žal, ker je bilo malo preveč znanosti zame, zdaj pa sem vseeno našla svojo pot, na kateri zelo uživam. Všeč mi je raznoliko delo, čeprav bi si želela, da bi področje klimatologije pokrivalo precej več ljudi, trenutno smo vsi zelo obremenjeni, idej za delo pa je veliko.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Nikakor ne bi zastavila tako široko, vseeno pa upam, da bo moje delo na področju prilagajanja podnebnim spremembam pripomoglo, da se bomo v Sloveniji hitreje, učinkoviteje in socialno pravično premaknili v pravo smer.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

O tem nisem prav dosti razmišljala, bolj se je tako izteklo zaradi mojega zanimanja za klimatologijo ter spodbud mentorice prof. Lučke Kajfež Bogataj, ki mi je tudi omogočila, da ostanem tu.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Najraje preživljam čas zunaj z možem in tremi otroki. Kampiranje, hribi, smučanje, kakšno potovanje, druženje s prijatelji, knjige, filmi … Prej zmanjka časa kot idej.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Verjetno ambicioznost, vztrajnost, sposobnost razvijanja idej. Meni pa se vseeno zdijo izredno pomembne empatičnost, sposobnost timskega dela in poštenost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Hm, težko bi rekla. Morda z vidika podnebnih sprememb razvoj organskih baterij ali kaj podobnega, kar bi nam pomagalo pri njihovem blaženju. Glede na stanje v svetu bi si bolj želela prelom v miselnosti v smer skrbi za sočloveka in okolje, saj se mi zdi, da smo v iskanju ugodja (in prevlade) v razvitem svetu že kar daleč zabredli.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, me sploh ne mika. Precej bolj zanimivi se mi zdijo različni predeli Zemlje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obnovljive vire, predvsem v kombinaciji z razvojem shranjevanja in izboljševanjem učinkovitosti rabe energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo grem raje s prijatelji, je bolj zabavno, znanstveniki so velikokrat zelo posebni, vendar malo socialno šibki. Mogoče pa bi z Einsteinom lahko kakšno rekla o frizuri ali s Schrödingerjem o mački. Ali pa če dam priložnost še grškemu modrecu Biasu iz Priene, ker je edina izjava, ki sem si jo kdaj zapomnila, njegova – omnia mea mecum porto (vse svoje nosim s seboj).

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

S področja podnebnih sprememb recimo spletno stran Carbon Brief in film Don't look up (2021), ki kot tragikomedija prikaže, kako si zatiskamo oči. Pa še Life of Brian za sprostitev z izvrstnim montypythonovskim humorjem. Med knjigami pa Štoparski vodnik po galaksiji v odličnem prevodu prof. Kodreta (pri fizikalnih nalogah na kolokvijih morda nisem bila tako navdušena nad veličino njegove domišljije) in moja najljubša, ne ravno znanstvena, Dobra znamenja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda dejstva, da je letos kar 72 držav, v katerih prebiva več kot 2,3 milijarde ljudi, zabeležilo najtoplejše poletje (obdobje od junija do avgusta) vsaj od leta 1970 ali pa da ima kar 26 milijonov ljudi po svetu zaradi vročinskega stresa kronično ledvično bolezen.