Neomejen dostop | že od 9,99€
Najraje in seveda najpogosteje pri delu uporabljam možgane. Morda se zdi samoumevno, a raziskovalci smo velikokrat v položaju, ko rezultati niso videti smiselni. Je šlo kaj narobe? Kje? Kako to popraviti? Takrat je treba vključiti možgane, v mislih preigrati vse mogoče scenarije, dokler s skupnimi močmi ne rešimo uganke.
V naših laboratorijih preučujemo mikrobe, ki povzročajo bolezni pri rastlinah. Rastline so kot ljudje, tudi zbolijo. Mi pa smo kot zdravniki zanje. Včasih priporočamo boljšo prehrano, včasih nagaja vreme, včasih pa so krivi veliki, majhni ali mikro škodljivci. Najpreprostejši so primeri, ko poznamo povzročitelja in poznamo tudi način boja proti njemu. Velikokrat pa moramo poseči po alternativah, saj antibiotikov ali vitamina C rastlinam pač ne moremo dati. Naša naloga je, da sovražnika pravilno prepoznamo in pridelovalcem svetujemo, kako ravnati, katero sredstvo uporabiti, po katerih tehnologijah poseči, da zavarujemo rastline – našo hrano – pred propadom.
V znanosti je vedno kaj novega. Nenehno moraš biti na preži in spremljati nova odkritja ter jih poskušati vpeljati v svoje delo. Izziv, ki ti včasih ne da spati.
Rekla bi, da ima to, kar počnemo mi, varstveniki rastlin, pozitivne učinke na človeštvo vsako leto znova. Brez rastlin ni hrane. S tem, ko najdemo, prepoznamo in preučimo sovražnike rastlin, pomagamo kmetom, da zmorejo pridelati dovolj hrane. Zdaj smo vsi pred velikim izzivom, saj bo treba spremeniti način pridelave hrane in najti nove načine za obvladovanje bolezni. Postaja vse bolj zanimivo. Pa smo spet pri možganih.
Ne kmalu. Nisem bila ljubiteljica šole, vsaj prva leta ne. Vse se je spremenilo v osmem razredu, ko sem se navdušila nad genetiko in mikrobiologijo. Kot bi odkrila nov smisel življenja. Verjela sem, da če bom razumela mikro svet, bom razumela makro svet. No, ni šlo ravno po planu. Verjetno pa sem v znanosti zaradi sestre. Vcepila mi je prepričanje, da sem lahko, kar koli hočem, in da je ni stvari na tem svetu, ki se je morem naučiti. Hvala ti, sestrica!
Ne vem, ali počnem še kaj drugega, kot raziskujem. Zanima me vse, česar ne moremo videti. Če ne raziskujem mikrobov rastlin, se učim o človeških mikrobih. Ni pa me strah iti niti na področja, kjer znanost trenutno še ni močna. Na primer, energijska zdravljenja, šamanizem, vpliv lune, astrologija in numerologija. Preizkusila sem vse, saj ničesar ne izključujem. Za našo družino sama kuham mila in nabiram zelišča. Vsak teden pa z otroki pripravljamo mednarodni večer, ko skuhamo jed iz izbrane države. Italija je mnogokrat na vrsti.
Nove znanstvene objave nastajajo skoraj s svetlobno hitrostjo. Kako sploh ostati na tekočem? Po mojem mnenju je ključna lastnost znanstvenika, da je pripravljen v vsakem trenutku spremeniti svoja prepričanja, če je na voljo dovolj podatkov. In biti odprt za vse vrste idej.
Težko ugibam, imam pa želje. Želim si, da bi v uporabo hitro prišla tehnologija nadzorovanja vremena, t. i. geoinženiring. Ampak za dobrobit vseh prebivalcev Zemlje. Nič nam ne koristijo odporne sorte ali najmodernejše tehnologije pridelave, saj rastline ne morejo živeti brez vode. To, sem prepričana, se ne bo spremenilo.
Se zadovoljim že s potovanjem na Luno.
Na odpadke. Z njimi bomo kmalu prekrili svet. Edino logično bi bilo koristno uporabiti nekaj, česar se hočeš znebiti. Vse druge surovine smo že skoraj porabili, se zdi.
Z Nikolo Teslo. Kakšen vizionar za tiste čase, daleč pred drugimi. Zanj bi imela veliko vprašanj.
Priporočam spletni strani Resonance Science Foundation (https://www.resonancescience.org/) za razumevanje kvantne mehanike in absolutno zmagovalko za razumevanje znanosti na splošno, Kvarkadabra (https://kvarkadabra.net/). Od knjig je meni še vedno najljubša Čarobno črevesje (Giulia Enders).
Medicina že dolgo ugotavlja, da združbe bakterij v črevesju vplivajo na zdravje ljudi. Pri rastlinah ni nič drugače. Rastlina je lahko zdrava samo toliko, kolikor so zdrava tla (beri, kolikor je »ta pravih« mikrobov v tleh). In ljudje smo lahko zdravi samo toliko, kolikor zdravo hrano jemo (in mikrobe na njej). Vidite, kako smo ljudje povezani z rastlinami? Mikrobi so naša skupna točka. Zato ljubim mikrobiologijo.
———
Dr. Janja Lamovšek je zaposlena na oddeleku za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji