V večnem iskanju boljših razlag

Dr. Jože Luzar je raziskovalec na Odseku za fiziko kondenzirane snovi Instituta Jožef Stefan.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu uporabljam veliko različnih instrumentov. Sicer pa mi je najljubši helijev utekočinjevalnik, s katerim utekočinjam plinasti helij. S tekočim helijem hladimo superprevodne magnete in tako lahko izvajam eksperimente v ekstremnih razmerah.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem fizikalne lastnosti kovinskih zlitin, ki jih izpostavimo ekstremnim razmeram. Zlitine, ki jih preiskujem, so sestavljene iz najmanj petih in največ dvajsetih različnih kemijskih elementov. Rečemo jim tudi visokoentropijske zlitine. Zadnje čase preiskujem supertihe visokoentropijske zlitine, ki imajo velik praktični potencial, in sicer bi jih lahko uporabili za izdelavo transformatorjev, elektromotorjev in magnetokaloričnih hladilnikov, ki bi bili neslišni za človeško uho.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost omogoča, da prispevam k širši skupnosti in družbi. Raziskovanje novih materialov in njihovih lastnosti na primer ne prinaša le temeljnega razumevanja, temveč tudi praktične aplikacije, ki lahko izboljšajo tehnologije in kakovost življenja. Ta kombinacija intelektualnega izziva in potenciala za pozitivne spremembe je tisto, kar me navdihuje in motivira v raziskovalnem delu.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo se osredotoča na raziskovanje naprednih materialov, kot so visokoentropijske zlitine in kvazikristali, kar ima potencial za pomembne prispevke na različnih področjih. Razvoj novih materialov z izboljšanimi lastnostmi, kot so večja odpornost proti obrabi, lažja obdelava, supertihost ali edinstvene magnetne in električne lastnosti, lahko prinese številne koristi.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Mislim, da sem se resnično zavedel, da bom postal raziskovalec, ko sem prvič izkusil veselje ob odkrivanju nečesa novega v laboratoriju. Ko sem med študijem sodeloval pri prvih raziskovalnih projektih, sem občutil navdušenje nad tem, da lahko s svojimi eksperimenti prispevam k širšemu znanju. To veselje ob iskanju odgovorov na kompleksna vprašanja in reševanju znanstvenih izzivov me je vodilo naprej in me še vedno žene v raziskovalnem delu. V nekem trenutku sem vedel, da je raziskovanje pot, po kateri želim hoditi – pot, ki omogoča nenehno učenje, ustvarjanje novega znanja in odkrivanje neznanega.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Prosti čas rad preživljam aktivno, naj bo to na kolesu, snežni deski ali v hribih. Prav tako rad plešem, igram nogomet ter badminton. V zadnjem obdobju pa veliko časa posvetim športnemu in balvanskemu plezanju.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Ta nas vodi k nenehnemu učenju in odkrivanju nečesa novega, hkrati pa nas spodbuja, da ne sprejmemo stvari takšnih, kot so, ampak vedno iščemo boljše, globlje razlage.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko napovem, katero odkritje bo najbolj revolucionarno, vsekakor pa veliko možnosti pripisujem umetni inteligenci, ki je v zadnjih letih izredno napredovala.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Nekoliko raje od potovanja na Mars bi si s povratno karto ogledal Stebre stvarjenja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor stavim na jedrsko energijo. Kratkoročno na jedrsko fisijo, dolgoročno pa na jedrsko fuzijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z odličnim inženirjem in izumiteljem, Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za bralce, ki si želijo razširiti obzorje in brati o znanosti, je to definitivno strokovna spletna revija Alternator.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Verjetno tega, da v našem laboratoriju merimo fizikalne lastnosti snovi v ekstremnih razmerah. Ena od teh je zelo nizka temperatura, zgolj 50 mK (–273,1 °C). Ter tega, da smo v našem laboratoriju odkrili prvo supertiho visokoentropijsko zlitino na svetu.