Klemen Mezgec: Znanost je lahko neizprosna

Klemen Mezgec se ukvarja z načrtovanjem modularnih gradnikov, ki temeljijo na naravnih proteinih. Je doktorski študent na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu uporabljam nabor različnih aparatur, vendar najraje uporabljam mikroskopske metode, s katerimi lahko dokončno potrdim, ali načrtovani proteini tvorijo tarčne strukture. Mednje spada mikroskopija na atomsko silo, s katero dobim podatke o topografiji proteinov, kar je primerljivo z reliefom na geografskem zemljevidu.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V okviru raziskovalnega dela se ukvarjam z načrtovanjem modularnih gradnikov, ki temeljijo na mehansko robustnih naravnih proteinih. Ti gradniki se lahko sestavijo v urejene strukture, kot so vlakna, mreže ali hidrogeli, s čimer lahko zavzamejo različne geometrijske oblike. Pri delu uporabljam napredne tehnike proteinskega inženiringa, povezane z metodami sintezne biologije, kar omogoča vpeljavo lastnosti, ki jih v naravi ni. Poleg tega s sodelavci razvijamo inovativne sisteme za neinvazivno dostavo zdravilnih učinkovin in cepiv, kar ima velik potencial pri razvoju formulacij naslednje generacije.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bodo naša dognanja prispevala k razvoju povsem novih funkcionalnih biomaterialov, ki bi jih lahko uporabili v bioinženiringu, nanotehnologiji in tekstilni industriji.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je objektivna, spodbuja radovednost in nam ponuja odgovore na različna vprašanja. Pomaga nam razumeti svet okoli nas in spodbuja nenehen napredek. Poleg tega omogoča čudovit občutek, ko odkrijemo nekaj novega in s tem prispevamo svoj delež v mozaik znanja.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Če sem iskren, sem kot mladostnik mislil, da bom postal profesionalni nogometaš. Kmalu sem spoznal, da je to precej neizprosno okolje, zato sem svojo energijo preusmeril v izobraževanje. Že od osnovne šole me najbolj zanimajo naravoslovni predmeti, predvsem biologija in kemija. Med študijem laboratorijske biomedicine sem ugotovil, da me zelo veseli odkrivanje novih stvari, zato sem se kasneje pridružil raziskovalni skupini prof. dr. Romana Jerale, kjer ravno zaključujem doktorat s področja sintezne biologije in proteinskega inženiringa.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Menim, da je ključ do uspeha v ravnovesju med delom in prostim časom, zato se aktivno ukvarjam z različnimi hobiji. Še vedno rekreativno igram nogomet. Poleg tega redno kolesarim, tečem in plešem. Navdušen sem tudi nad financami, podjetništvom in naprednimi računalniško vodenimi tehnologijami.

Marsovo površje. FOTO: Reuters

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Med doktorskim študijem sem spoznal, da so ključne vrline motiviranost, radovednost in vztrajnost. Znanost je lahko neizprosna, saj večina eksperimentov ne prinese želenih rezultatov. Vendar nam vsak negativen rezultat pove veliko o tem, kaj lahko spremenimo, da dosežemo cilje. Pričakovano je, da bo raziskovanje izziv, saj vsak dan delamo nekaj novega, nekaj, česar še nihče pred nami ni storil na enak način. Zato je znanost nepredvidljiva, vendar z vztrajnostjo, motivacijo in radovednostjo lahko nadaljujemo svoje delo in premikamo meje znanega.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Napredek na področju umetne inteligence je naravnost osupljiv. Že med doktoratom sem občutil revolucijo, ki so jo povzročila orodja na temelju umetne inteligence, kot je AlphaFold, ki omogoča napovedovanje proteinskih struktur zgolj na podlagi aminokislinskega zaporedja. Poleg tega nenehno nastajajo novi programi, ki omogočajo zelo učinkovito izdelavo povsem novih proteinov, ki jih narava ne pozna. Verjamem, da bomo v bližnji prihodnosti lahko izdelovali proteine »po naročilu« in z njimi reševali ključne izzive v medicini in industriji.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Z veseljem, saj to ustreza moji radovedni naravi. Kljub temu pa menim, da nam Zemlja ponuja še veliko lepih kotičkov, ki jih je vredno raziskati.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Pomembno je, da se ne zanašamo le na en vir energije, temveč spodbujamo uporabo različnih pristopov. Posebej podpiram klasično jedrsko energijo in jedrsko fuzijo v kombinaciji z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Obenem menim, da moramo sami prispevati k zmanjšanju naše odvisnosti od energije in tako zaščititi naravo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z veseljem bi se pogovarjal z Leonardom da Vincijem, saj me navdušujejo njegove ideje in inovacije. Najbolj pa bi želel razumeti miselne procese tega izjemnega vizionarja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Osebno mi je najljubša knjiga Kralj vseh bolezni: biografija raka Siddharthe Mukherjeeja. Prav tako z veseljem priporočam zelo kakovostno gradivo na spletnih straneh Fierce Pharma in Biotech ter podkast Synbiobeta, kjer dobite najnovejše informacije s področij farmacije, sintezne biologije, proteinskega inženiringa in podjetništva.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Sintezna biologija in proteinski inženiring omogočata ustvarjanje novih biomaterialov z izjemnimi lastnostmi, kot so proteini, ki posnemajo lastnosti pajkove svile, ene najmočnejših in najlažjih naravnih snovi. Takšni umetni materiali imajo velik potencial za uporabo v industriji, medicini in vesoljski tehnologiji, vključno s superlahkimi in močnimi oblačili ali medicinskimi šivi, ki jih telo popolnoma absorbira brez stranskih učinkov.