Nujen je radikalen preskok v razmišljanju

Dr. Lenart Zadnik raziskuje v skupini za matematično fiziko, na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik, svinčnik in papir. Zadnja sicer nadomeščam z ipadom. Morda se preveč zanašam na računalnik – sem in tja se zgodi, da ne znam več pravilno poračunati deljenih stroškov po večerji.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje področje je neravnovesna statistična fizika. Statistična zato, ker me zanima, kaj se dogaja z ogromnim številom delcev, ko med seboj interagirajo. Veliko delcev pa ne moremo opisati posamezno – potrebujemo statistični opis. Kaj pa pomeni neravnovesna? Če pustimo skodelico kave na mizi, se ta ohladi na sobno temperaturo – doseže termično ravnovesje. Podobno se zgodi s skoraj vsemi stvarmi okoli nas. Mene pa zanimajo redki pojavi, ko se to ne zgodi, ter mehanizmi, ki to preprečujejo. Razumevanje takih mehanizmov je izredno pomembno, saj termično ravnovesje (ustalitev na temperaturo okolice) tipično pomeni izgubo kvantnih lastnosti, na katerih slonijo kvantne tehnologije.

Kaj pa, če se kocka ledu ne bi nikoli stalila?

Zakaj imate radi znanost?

Ker je v meni nekoliko skeptika in ker stremim h globljemu razumevanju fizikalnih pojavov. Debatirati in reševati zapletene probleme, ki se pojavijo pri tem, pa je čudovito: vse to je del znanosti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Kamenček v mozaiku, ki bo nekoč morda postal močno specializiran kvantni računski stroj. Upam, da ga bodo pametno uporabili.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

V gimnaziji. Fasciniralo me je, kako uspešna je matematika pri opisu fizikalnih pojavov. Bil sem tudi še mlad in neumen, pa so se me dotaknile biografije kakih velikih znanstvenikov. Danes sem starejši (to je edina razlika) in me veliki egi odbijajo. Ostajata pa zabavnost reševanja problemov in veselje do učenja novih stvari.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Vsak dan vadim klarinet, drugače pa gore, tek, potovanja.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, vztrajnost, kreativnost, karizma, inteligenca in želja priti stvarem do dna. Nekateri pa se odlično znajdejo še z dodatkom veliko samozavesti in avtoritativne dikcije.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ga verjetno ne bom dočakal. Mislim, da prej potrebujemo radikalen preskok v razmišljanju. V znanosti bi bilo treba tudi prevetriti tiste kriterije »dobrega znanstvenika«, ki spodbujajo produkcijo publikacij brez relevantnega sporočila, te pa ustvarjajo samo zmedo. Sicer pa, če vas zanima kvantni računalnik, bo treba počakati še kar nekaj generacij, je pa področje v razcvetu in ga je fascinantno spremljati. Prej se sicer utegne kaj zgoditi drugje: cepiva, zdravljenje bolezni. Za spremembo toka zgodovine pa ne potrebujemo prelomnih odkritij – pomislite na globalno segrevanje. Potrebno je le ukrepanje in manj kolektivne neumnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, imam tu dovolj problemov. Bi pa tja poslal marsikoga.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko. Konja, ki prinaša zlato, se ne menja. Za nekatere probleme si ne moremo privoščiti čakanja na čudežno rešitev. Treba si je samo nehati zatiskati oči.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Markom Medenjakom, briljantnim kolegom in prijateljem, ki ga žal ni več.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Youtube ima nekaj zanimivih kanalov. Če želite vpogled v delovanje znanosti, povohajte kanal Sabine Hossenfelder. Jaz ga obiščem, kadar sem razpoložen za pritoževanje. Filme gledam redko. Spomnim se, da sem nekoč prebiral eseje o dogajanju po nesreči v Černobilu, ki jih je napisal Robert P. Gale, ameriški zdravnik, ki je zdravil prizadete. Eseji so izšli kot kritika televizijske serije Černobil in prikažejo komplementaren prvoosebni pogled na situacijo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

To bom izkoristil za razmislek o znanosti na splošno. Morda bi vas presenetilo, da mladi znanstveniki niso izvrstno plačani. Selitev v tujino na podoktorsko raziskovanje nas znanstveno in osebnostno obogati in je nujna. Vendar si s tako dinamiko življenja ni lahko ustvariti družine, leta živimo v negotovosti glede službe, to pa vpliva na zdravje. Prihodki so tipično daleč pod dvakratnikom povprečne plače, ki naj bi postal prag za davčno olajšavo visokokvalificiranih povratnikov v domovino. Kdo bo sploh dosegel ta prag? Morda bi vas presenetilo tudi vsakodnevno delo. Glavna naloga je raziskovanje, ki mu posvečamo večino časa, tudi izven delovnih ur. Poleg produkcije znanstvenih publikacij, ki odloča o naši prihodnosti, moramo zastonj opravljati naloge recenzentov (založnik ne deli dobička), kar vzame tudi marsikateri vikend. Pedagoških obveznosti sploh ne omenjam. Skratka, poklic ni tako enostaven, kot si marsikdo predstavlja. Na srečo pa lepota in strast do raziskovanja in poučevanja pretehtata.