V delo vključuje tudi občansko znanost

Anja Ilenič je doktorska raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje, ne pa tudi najraje, uporabljam računalnik. Ta je ključen za analizo podatkov in, kar je za znanstvenika pogosto trn v peti, tudi za pisanje člankov. Najraje pa uporabljam masni spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS), s katerim analiziram, kaj se skriva v trdnih delcih, ki veljajo za eno izmed najbolj problematičnih atmosferskih onesnažil v urbanih okoljih. Ta tehnika nam omogoča zelo natančno določanje vsebnosti elementov, tudi pri zelo nizkih koncentracijah. Določamo lahko koncentracije do 1 ppm (»parts per million«), kar je enako temu, kot če bi eno kapljico snovi dodali v olimpijski bazen in ji poskusili določiti sestavo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem onesnaženost zraka s trdnimi delci, ki ga diha na primer Mojca, ko se v ponedeljek zjutraj s kolesom odpravi v službo. Pri tem uporabljam nizkocenovne senzorje, ki so dostopni vsakomur in se lahko namestijo na krmilo koles, ter dražje gravimetrične vzorčevalnike, ki trdne delce razvrstijo po velikosti. Zbranim delcem v laboratoriju določim kemijsko sestavo. Na podlagi vseh podatkov nato ocenjujem stopnjo izpostavljenosti človeka, od kod ti delci prihajajo, kje jih je največ ter kako nevarni so. V svoje raziskave vključujem tudi državljane preko participativnih pristopov, ki vključujejo uporabo nizkocenovnih senzorjev z namenom spodbujanja sprememb vedenja za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Zakaj imate radi znanost?

Delo v znanosti mi omogoča, da tudi v odraslem življenju ohranjam otroško radovednost, hkrati pa mi nenehno ponuja odgovore na različna vprašanja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Razumevanje lastnosti trdnih delcev v zraku, predvsem pa izpostavljenosti posameznikov je ključno za oblikovanje boljših in učinkovitejših strategij za zmanjševanje onesnaženosti zraka.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Pravzaprav nisem, se je zgodilo spontano. Že kot magistrska študentka sem opravljala študentsko delo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, kjer sta mi način dela in tudi samo delo zelo ustrezala, zato sem po zaključku študija tam tudi ostala.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem neustrašna popotnica, ki najraje z nahrbtnikom raziskuje neznane in čim bolj drugačne države. Rada raziskujem visokogorja, berem, šivam in plešem. Pa tudi lenarim in pijem dobra vina.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ključni sta vztrajnost in prilagodljivost, saj eksperimenti skoraj nikoli ne potekajo po načrtih. Pomembno je, da nas raziskovalna tema zanima. Prav tako menim, da je pomembna karakteristika tudi sposobnost timskega dela, saj pogosto do večjih, boljših in hitrejših odkritij in izumov ne pridemo sami, ampak v sodelovanju z drugimi.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca bo pomembno vplivala na način, kako živimo, se učimo in razumemo procese okoli nas – pravzaprav že vpliva. Omogoča nam hitrejši dostop do več podatkov, kar bo zelo pospešilo napredek na različnih področjih znanosti in tehnologije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da ni potovanja, ki bi se mu odrekla. Tako da vsekakor, če bi bilo komercialno dostopno, bi odpotovala tudi na Mars.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi stavila zgolj na enega, ampak na kombinacijo več različnih trajnostnih virov.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Katia Kraft je živela izjemno zanimivo življenje. Kot vulkanologinja in ena prvih žensk, ki je vzorčila vulkanske delce in od blizu dokumentirala dogajanje znotraj aktivnih vulkanskih kraterjev, je postavila pomembne mejnike v znanosti. Poleg tega je bila strastna popotnica in raziskovalka v pravem pomenu besede.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Znanost je integrirana v vsem, kar počnemo v življenju. Tudi če ne gre za tisto klasično znanost, jo najdemo v naravi, odnosih, prostočasnih dejavnostih, umetnosti. Menim, da je za znanstvenike pomembno, da nas zanimajo stvari zunaj laboratorija in našega primarnega področja raziskovanja. Sama veliko berem, predvsem leposlovje, zato bi na tem mestu priporočila nekaj svojih najljubših čtiv: Tako malo življenje (Hanya Yanagihara), 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu (Elif Shafak), Lekcije iz kemije (Bonnie Garmus), Mož z imenom Ove (Fredrik Backman). Zanimiv mi je bil tudi film o Erin Brokovich, ki prikazuje, kako veliko moč ima posameznik in kako pomembno je, da sledimo svojim načelom ter ohranjamo svoje vrednote.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kar eden od desetih ljudi živi v okolju, ki je vsaj delno izpostavljeno (pre)visokim koncentracijam trdnih delcev – tistih najmanjših. Namreč manjši je delec, lažje se nanj adsorbirajo različna onesnažila, zaradi česar je lahko bolj škodljiv, saj ga naše telo težje oziroma sploh ne more izločiti. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da približno 70 odstotkov trdnih delcev v Sloveniji izvira iz individualnih kurišč.