Žane Temova Rakuša prihaja iz Severne Makedonije. V Slovenijo je po koncu srednje šole prišla na študij farmacije in naša država je postala njen dom. »Življenje mi je tu zelo všeč in ne razmišljam o odhodu,« poudari doktorica farmacije, ki raziskuje predvsem na področju stabilnosti zdravil.

Trenutno je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, je v pridobivanju naziva docentka. Raziskovalno deluje na področju analitike in stabilnosti ter kontrole kakovosti zdravil, prehranskih dopolnil, kozmetičnih in prehrambnih izdelkov, pri različnih predmetih vodi laboratorijske vaje. Doktorsko nalogo je izdelala pod mentorstvom prof. dr. Roberta Roškarja in somentorstvom prof. dr. Albina Kristla in jo lani tudi uspešno zagovarjala. Kot pojasni, se je v nalogi, ki je bila nagrajena tudi z veliko Krkino nagrado, osredotočila predvsem na ugotavljanje in kinetično vrednotenje nestabilnosti vitaminov. »Vitamini so v splošnem nestabilne molekule, to pomeni, da je razpad oziroma nestabilnost vitaminov lahko prisotna tudi v končnih izdelkih. Proizvajalci poskušajo ta problem zaobiti z uporabo presežkov, torej da dodajajo presežne količine vitaminov, ki bi naj nadomestile izgube med proizvodnjo in shranjevanjem. To je lahko problematično, saj je znano, da tudi vitaminov ne smemo uživati ne premalo in ne preveč,« razloži.

»Ker je področje stabilnosti zdravil tesno povezano s področjem analitike, je bil osrednji del moje doktorske naloge razvoj novih analiznih metod za vrednotenje vitaminov v različnih sistemih. Z razvito celostno analizno metodologijo za vrednotenje hidrofilnih, lipofilnih vitaminov in koencima Q10 smo razvili orodje za časovno in stroškovno vrednotenje stabilnosti vitaminov, hkrati pa so postavljene metode zaradi enostavnosti in dostopnosti analizne opreme primerne tudi za rutinsko analizo izdelkov,« nadaljuje in doda, da so posebno pozornost namenili stabilizaciji vitaminov, »saj smo z oblikovanjem novih sodobnih dostavnih sistemov želeli ponuditi različne pristope za zagotavljanje ustrezne stabilnosti vitaminov v izdelkih, ki so uporabni tudi v industrijske namene«.

Pomemben del njenih raziskav predstavlja tudi področje kontrole kakovosti zdravil, prehranskih dopolnil, kozmetičnih in prehrambnih izdelkov, in sicer »z vidika vrednotenja vsebnosti in ustreznosti označevanja teh izdelkov, predvsem z namenom zagotavljanja bolj kakovostnih izdelkov za širšo javnost«.

Po njenem mnenju bi bilo splošno poznavanje področja vitaminov treba nadgraditi: »Na eni strani imamo zelo veliko prevalenco pomanjkanja določenih vitaminov, še posebno vitamina D3 v jesensko-zimskem času, na drugi strani potekajo velike marketinške kampanje, da je bolje več kot manj. Veliko izdelkov vsebuje zelo velike odmerke vitaminov, nekateri tudi presegajo najvišje dovoljene dnevne odmerke, in zagotovo so ob vsem tem potrošniki zmedeni.«

Usklajevanje kariere in družine

Ko z velikim žarom razlaga o svojih raziskavah, se povsem logično zastavi vprašanje, kdaj se je rodila njena ljubezen do področja razvoja zdravil. »Farmacija me je zanimala od mladih nog. Že v otroštvu sem vseskozi ugotavljala, kako deluje človeško telo, kako nanj učinkujejo zdravila, kako jih izdelujemo, tako da je bila odločitev o karierni poti enostavna in tudi pričakovana,« se nasmehne.

»Znanost je možnost, da smo radovedni, da zastavljamo vprašanja in iščemo odgovore. Z napredkom tehnologij je skoraj neskončno možnosti za pridobivanje novih znanj in za doseganje razumevanja o do zdaj nepojasnjenih pojavih in da najdemo ustrezne rešitve,« poudari.

Pri svojem delu je Žane Temova Rakuša razpeta med lastnim raziskovanjem, ki vključuje ogromno branja in pregledovanja literature in obstoječih raziskav, načrtovanja in izvedbe poskusov ter obdelavo in interpretacijo rezultatov, ter vodenjem laboratorijskih vaj za študente. »Je pa treba profesionalno delo usklajevati še z zasebnim življenjem. Sem mamica štiriletniku, tako da vseskozi hitim, da ga peljem ali grem ponj v vrtec,« pove in nadaljuje, da pri usklajevanju kariere in družine nima večjih težav. »Imam srečo. Na eni strani imam razumevajoče sodelavce, na drugi pa moža, ki me neskončno podpira. Da se, potrebna pa sta trud in malo spanja,« v smehu razloži simpatična sogovornica.

Ljubljana ji je bila všeč na prvi pogled

»Tujina me je privlačila že od nekdaj in vedela sem, da bom študirala ali pozneje delala zunaj Makedonije. Z družino smo, mislim, da leta 2000, bili prvič v Sloveniji in že takrat sem se odločila, da želim študirati v tej državi. S sestro sva že med počitnicami v srednji šoli obiskovali poletne šole učenja slovenščine v organizaciji ljubljanske filozofske fakultete, da sem pridobila vsaj osnovno znanje tega jezika.«

V Ljubljano se je preselila oktobra leta 2009, ko je vpisala študij farmacije na ljubljanski fakulteti. V prvem letniku je bilo nekaj težav zaradi slovenščine. »Prvi letnik je bil izjemno zahteven. Po eni strani zaradi tega, ker sem bila tisoče kilometrov stran od družine, prijateljev in vsega, kar sem poznala do tedaj. Pa tudi zaradi različnega predznanja, ki sem ga imela v primerjavi z drugimi študenti. Potem pa je bila tu še jezikovna prepreka. Ni bilo lahko študirati v tujem jeziku. Mi je pa šla slovenščina hitro 'v glavo', ker mi je jezik zelo všeč, veliko sem se pogovarjala, brala, pisala …« pove in doda, da ji profesorji niso zamerili nepravilnega sklanjanja in slovničnih napak.

»S končnicami besed imam še zdaj težave. Makedonščina sklonov ne pozna in nam je to nenavadno, prav tako dvojina. V nadaljevanju študija, denimo na doktoratu, je nato več angleščine, praktično vsa literatura je v tem jeziku,« pripoveduje v zelo lepi slovenščini, v kateri ne prepoznaš, da je sogovornica iz mesta Kumanovo na severu Makedonije. V njem živi okoli 100.000 prebivalcev. »Mesto je zelo blizu Skopja, na katero je v Makedoniji skoncentrirano vse. V mestu je močno onesnažen zrak, življenje je tam hektično in napeto. Ljubljana je tudi veliko mesto, a ne preveliko, zelo mi ustreza življenje v slovenski prestolnici,« reče in nadaljuje, da za zdaj ne razmišlja o odhodu na podoktorsko izobraževanje v tujino ali o vrnitvi v domačo državo. »Bistvena prednost Slovenije je, da je gospodarsko in politično stabilnejša država v primerjavi z Makedonijo. Politika je prisotna povsod, razmere so nepredvidljive, zato ne preseneča, da številni, še posebno mladi, odhajajo iz države.«

Doda, da je morda življenjski tempo v Makedoniji nekoliko počasnejši kot pri nas, tam si vzamejo precej več časa za druženje ob hrani in pijači, v Sloveniji se družba razide prej. Prosti čas rada izkoristi za izlete v naravo z možem in sinom. »Si pa vzamem tudi čas samo zase, že veliko let pridno hodim na jogo.«