Trumpove carine: Nekatere države EU bolj na udaru kot druge

Vzajemne carine v višini 20 odstotkov na uvoz iz Evropske unije, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, bodo nekatere države članice prizadele bolj kot druge. Lani so največ blaga v ZDA izvozile Nemčija, Irska, Italija, Francija, Nizozemska in Belgija, njihova gospodarstva pa se močno razlikujejo po izpostavljenosti ameriškemu trgu.

Nemčija

Če bodo nove carine obstale, bo največje evropsko gospodarstvo do konca Trumpovega mandata na slabšem za 200 milijard evrov, so predviden učinek protekcionističnih ukrepov izračunali pri Kölnskem inštitutu za ekonomske raziskave (IW). Nemčija velja za najbolj izpostavljeno negativnim posledicam carin med večjimi članicami EU; lani je v ZDA izvozila za 161 milijard evrov blaga, njen presežek v trgovini z ZDA je znašal več kot 70 milijard evrov, kar je bilo največ doslej. Ameriški trg je pomemben predvsem za nemško avtomobilsko industrijo, za katero po novem veljajo 25-odstotne carine, pa tudi za proizvajalce mehanizacije in električne opreme ter farmacevtska podjetja.

Irska

Čeprav so ZDA uvrstile zdravila na kratek seznam izjem, za katere konec tedna niso začele veljati 20-odstotne carine, evropska farmacevtska industrija ne čuti bistvenega olajšanja, zlasti ob strahovih, da bi lahko postala naslednja tarča Trumpove administracije. Uresničitev tega scenarija bi močno prizadela zlasti Irsko, z ZDA najtesneje povezano članico EU. Izvoz blaga v ZDA predstavlja več kot desetino njenega bruto domačega proizvoda. Na Irsko se je v zadnjih letih preselilo občutno število ameriških farmacevtskih podjetij. Na to je med nedavnim srečanjem z irskim premierom Micheálom Martinom opozoril tudi Trump, rekoč, da »ima ta prelepi otok s petimi milijoni prebivalcev v rokah celotno ameriško farmacevtsko industrijo«.

Italija

Ameriške carine so povzročile zaskrbljenost tudi v Italiji, ki se med članicami EU ponaša s tretjim največjim presežkom v trgovini z ZDA. Sosednja država je velika izvoznica mehanizacije, farmacevtskih izdelkov, avtomobilov, pa tudi luksuznih dobrin na ameriški trg, uvedba 20- oziroma 25-odstotnih uvoznih carin pa bi po napovedih združenja italijanske industrije Confindustria letos lahko omejila rast italijanskega gospodarstva na vsega 0,2 odstotka, kar je daleč od uradnega cilja italijanske vlade. V odzivu na širjenje skrbi je premierka Giorgia Meloni posvarila pred pretiranim alarmizmom, rekoč, da jo ta, paradoksalno, bolj skrbi od dejanskih carin.

Francija

Izvoz blaga v ZDA je leta 2023 predstavljal manj kot dva odstotka francoskega BDP, zato je druga največja članica EU med manj izpostavljenimi ameriškemu trgu. In vendar lahko protekcionistični ukrepi kljub temu močno prizadenejo specifične sektorje francoskega gospodarstva. ZDA so iz Francije v zadnjem letu uvozile za 47 milijard evrov blaga, vključno z letali, pijačami in kozmetičnimi izdelki.

Proizvajalci vin in žganih pijač so opozorili, da bo Trumpova uvedba carin resno vplivala na konkurenčnost in s tem na prodajo njihovih izdelkov na ameriškem trgu. Nervoza je očitna tudi v letalski industriji, ki je močno odvisna od gladkega delovanja dobavnih verig. Vanje so vključena tudi številna ameriška podjetja.

Nizozemska in Belgija

Občuten primanjkljaj v trgovini z ZDA ne bo obvaroval Nizozemske pred Trumpovimi vzajemnimi carinami. Ta na ameriški trg podobno kot Nemčija izvozi največ mehanizacije in farmacevtskih izdelkov, a v primerjavi s sosedo Belgijo velja za manj izpostavljeno negativnim posledicam carin. Pri banki ING so pred kratkim opozorili predvsem na ranljivost belgijske farmacevtske in kemične industrije ter izračunali, da bi lahko belgijski izvoz v ZDA v primeru Trumpovega vztrajanja pri kontroverznih ukrepih upadel tudi za 45 odstotkov.