Je Evropa z Rusijo na področju podmorskih kablov že v vojni?

Eksplozije, ki so septembra leta 2022 zadele plinovoda Severni tok 1 in 2, namenjena prenosu ruskega plina v Evropo, so bile posledica sabotaže – v bližini so našli sledove razstreliva.

Od takrat so se sabotaže v Baltskem morju razširile na različno kritično infrastrukturo – telekomunikacijske, plinske in električne povezave med Švedsko, Finsko, Nemčijo, Latvijo in Estonijo. Le pred nekaj tedni je bil ob švedski obali znova poškodovan komunikacijski kabel, ki povezuje Berlin in Helsinke.

V zadnjem letu in pol so v Finskem zalivu zaznali najmanj dve domnevni sabotaži, v celotnem Baltskem morju pa najmanj šest – od leta 2023 je bilo uničenih že enajst podmorskih kablov. Kaj bi se zgodilo, če bi bila naslednja sabotaža bolje usklajena in bi zadela več ključnih točk hkrati?

Če bi bili prekinjeni zgolj trije podmorski kabli, bi Irska lahko izgubila desetino električne oskrbe, navaja Politico. Norveška Evropski uniji po podvodnih plinovodih dobavlja tretjino plina – uspešen napad na to infrastrukturo bi povzročil pomanjkanje energije, rast cen in težke politične odločitve o tem, kdo bo ostal brez elektrike. Posebej ranljivi so otoki: Irska ima omejene povezave s celino, nima podmornic, vojaških radarjev in ni članica Nata, Malta pa ima en sam podmorski električni kabel, ki zagotavlja četrtino električne energije na otoku.

»Soočamo se z novo realnostjo,« opozarja litovski minister za energijo Žygimantas Vaičiūnas. »V Baltskem morju je čedalje več incidentov, ki lahko vplivajo na trge, potrošnike in podjetja.«

Doslej nobene od sabotaž niso dokončno pripisali Rusiji. Vendar, kot je dejal Vaičiūnas za Politico, je v danih razmerah to »edina logična razlaga«.

Sabotaž je po ocenah finske obalne straže vse več. Ilja Iljin, namestnik njenega poveljnika, za Politico pojasnjuje, da so patrulje danes pozorne predvsem na tankerje, ki bi lahko s spuščanjem sidra ogrozili podmorske kable, po katerih Evropa prejema internet in elektriko.

Ti kabli, zakopani le pol metra pod morskim dnom, so zasnovani za življenjsko dobo štirideset let in prenesejo ribiške mreže – ne pa neposrednega udarca sidra.

»Dovolj je že podkupljen kapitan, ki spusti sidro,« pravi Christian Bueger, profesor mednarodnih odnosov in strokovnjak za pomorsko varnost z univerze v Københavnu. »To je v primerjavi z vojaško operacijo zelo poceni,« dodaja.

Ko so kabli enkrat prerezani, jih je zelo težko popraviti. Po Buegerjevih besedah je na svetu le približno 80 specializiranih ladij, ki to znajo. Tudi ko pridejo na kraj poškodbe, lahko popravilo traja do dva tedna pri podatkovnih kablih in več mesecev pri električnih, odpravljanje poškodb pa stane od pet do 150  milijonov evrov, ocenjuje Peter Jamieson, podpredsednik evropskega združenja za podmorske kable.

»Rusija je dobila veter v jadra,« opozarja diplomat EU, ki želi ostati anonimen. »Zdaj je čas, da se začnemo resno pripravljati.«