
Neomejen dostop | že od 14,99€
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je podžupanja občine Bohinj Monika Ravnik, ki je aktivno sodelovala na javnem razpisu, na katerem je finančna sredstva pridobila njena snaha Andreja Ravnik (Sirarna Pr'Prangarčk), kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Monika Ravnik je dobila globo in opomin.
KPK je postopek uvedla avgusta 2024 na podlagi prijave, ki je vsebovala očitke o morebitnem nasprotju interesov. Podžupanja občine Bohinj je bila namreč v komisiji, ki je odločala na javnih razpisih o financiranju lokalnega kmetijstva, na katere se je prijavila in pridobila sredstva njena snaha.
KPK je očitke potrdila. Kot so zapisali, se je Monika Ravnik znašla v nasprotju interesov, saj je kljub védenju, da se je na omenjeni javni razpis prijavila njena snaha, nadaljevala delo in tako aktivno sodelovala pri postopku podeljevanja finančnih sredstev.
Iz zapisnika sicer izhaja, da se je Monika Ravnik iz postopka formalno izločila, a preostala dokumentacija dokazuje njeno aktivno vlogo in sodelovanje pri odločanju o podeljevanju sredstev (glasovanje za dodelitev sredstev, podpisovanje dokumentov). V praksi to pomeni, da je z drugimi člani izglasovala, da je omenjena sirarna dobila višji znesek, kot ga posamezno kmetijsko gospodarstvo v javnem razpisu lahko prejme, ker da gre za večjo investicijo različnih gospodarstev.
Snaha podžupanje Andreja Ravnik je tako za leto 2023 prejela skoraj 7000 evrov javnih sredstev, medtem ko je bil v letih med 2019 in 2023 najvišji izplačan znesek štiri tisoč evrov, še navaja KPK.
Komisija poudarja, da se mora uradna oseba tudi dejansko in v celoti izločiti iz odločanja oziroma vplivanja na obravnavo konkretnih zadev. Ker Monika Ravnik tega ni storila niti ni pisno obvestila župana o obstoju nasprotja interesov, je kršila določbe ZIntPK.
V konkretnem primeru se je zasebni interes javne uslužbenke – v obliki pridobivanja koristi za njeno snaho – prepletal z opravljanjem njene funkcije podžupanje, so zapisali v KPK. »Takšno ravnanje spodkopava integriteto javne funkcije in zmanjšuje zaupanje ljudi v delo javnih institucij, ki temeljijo na demokratičnih vrednotah, preglednosti, enakopravnosti in nepristranskosti pri odločanju o javnih zadevah ter upravljanju javnih sredstev,« še sporočajo.
Komentarji