V podzemnih vodah išče onesnaževala

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Vsekakor najpogosteje uporabljam namizni računalnik. Pri terenskem delu pa še merilnike terenskih parametrov vode, na primer pH, električne prevodnosti, temperature in redoks potenciala.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem podzemno vodo, ki je pri nas tudi glavni vir pitne vode. Natančneje njeno onesnaženost z različnimi spojinami in to, kako do onesnaženja pride. Odkrivam in proučujem tako imenovana novodobna onesnaževala, ki v naravno okolje vstopajo kot posledica človekovih dejavnosti. To so različne spojine, od ostankov zdravil, raznih topil in industrijskih spojin do pesticidov, ki v podzemno vodo pridejo iz netesnih kanalizacijskih omrežij, odlagališč, čistilnih naprav, kmetijskih površin, industrijskih odplak.

Poleg določitve vira posameznega onesnaženja poskušam z analizo naravnih procesov ugotoviti tudi, kako se te spojine obnašajo v vodonosnikih in podzemni vodi. Zanima me, kako posamezne spojine reagirajo, razpadajo ter se zadržujejo v okolju. Navadno gre za zelo nizke koncentracije spojin (nekaj nanogramov na liter), katerih zaznavanje je postalo mogoče šele v zadnjih letih z razvojem preciznejših kemijskih analiz. Pa vendar, te spojine so v vodi in večinoma njihovega učinka na različne ekosisteme ne poznamo v celoti.

Zakaj imate radi znanost?

Predvsem zato, ker nikoli ne postane dolgočasna. V sklopu raziskovanja se vseskozi učim, poleg tega lahko najdem vedno nove izzive. Tako lahko udejanjam svojo otroško radovednost.

Plazove proučujemo, da bi jih znali preprečiti

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Boljše razumevanje kroženja onesnaževal v okolju ter vpliva človekovega delovanja na naravno okolje. Zaključki raziskav so ena od podlag za vpeljavo in izvajanje ukrepov varovanja vodnih virov ter okolja. Pravica do pitne vode je zapisana v naši ustavi in upam, da bo zaradi takšnih in podobnih raziskav lahko »živela« tudi v prihodnosti. Nekatera spoznanja mojih raziskav so univerzalne narave, kar pomeni, da jih lahko kot podlago za vpeljavo ukrepov varovanja voda uporabijo po vsem svetu.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Nisem povsem prepričana, težko bi rekla zagotovo, nedvomno pa je bil eden od trenutkov takrat, ko smo se neko poletje v srednji šoli podili po haloških gričih ter na gozdni poti iskali kremenove kristale.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem mama dveh deklic, zato veliko prostega časa preživim z njima in partnerjem ter našo psičko. Nadvse rada potujem ter odkrivam in spoznavam nove kraje, ljudi, različne kulture, hrano. Rada tudi vrtnarim ter gledam in se veselim, ko solata raste. Prav tako grem zelo rada na kakšen dober koncert in na pivo s prijatelji.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vsekakor radovednost in vztrajnost, da se nikoli ne zadovolji z že znanim in vedno raziskuje naprej.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne napovedujem rada. Živim v tem trenutku in času, in kar lahko storim, je, da opazujem stanje okoli sebe, ga analiziram ter seveda poskušam vplivati na to, kaj se bo zgodilo s stvarmi, ki se mi zdijo pomembne v prihodnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Na prvo žogo bi rekla seveda. Po drugi strani, če razmislim, pa je to odvisno od tega, kdo vse bi šel z mano in za kako dolgo. In jasno, da bi bila vrnitev zagotovljena.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Želela bi si, da bi bila to kombinacija obnovljivih virov, vendar menim, da bo, če se ne bomo prilagodili v potrošnji, najbrž nujno poseganje po še večjem deležu jedrske energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na to vprašanje sem odgovorila ravno pred kakšnim mesecem na eni od delavnic, ki smo jih imeli v službi. Takrat sem se odločila za Alberta Einsteina, predvsem zato, ker me zanima, kako je razmišljal in kako se je obnašal tudi v vsakdanjem življenju.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Mogoče knjigo Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da je prisotnost novodobnih onesnaževal in spojin naravnega izvora v podzemni vodi in okolju neskončna. Z današnjimi kemijskimi metodami lahko izmerimo in določimo že veliko spojin, ki vstopajo v naše okolje. Poleg teh pa je še ogromno neznanih spojin, ki se pojavljajo v okolju. Ali gre za razne metabolite in razgradne produkte že znanih spojin ali pa jih preprosto še nismo sposobni določiti in izmeriti. Po drugi strani pa ne vemo točno, kakšen vpliv imajo na ljudi, okolje ter različne ekosisteme.