Študija razkriva evolucijo dlakavih mamutov

Že prvi dlakavi mamuti so v genih imeli tipične značilnosti za vrsto, nato pa je evolucija značilnosti ikone ledene dobe še izostrila, da so lahko kljubovali mrazu, je pokazala študija genoma. Raziskovalci so analizirali genome 23 mamutov – od tega je bilo 16 novih vzorcev, ki so jih našli v globoko zamrznjeni tundri v Sibiriji. Genome so primerjali z genomi 28 modernih azijskih in afriških slonov.

»Cilj raziskave je bil najti tiste mutacije pri dlakavih mamutih, ki jih sloni nimajo, torej genske adaptacije, značilne le za mamute,« je pojasnil evolucijski genetik David Díez-del-Molino iz Centra za paleontologijo v Stockholmu, vodja študije, objavljene v reviji Current Biology.

»Odkrili smo, da so se mamuti sčasoma prilagodili na mrzlo arktično okolje, to je, da so dobili debel kožuh, plast maščevja, manjša ušesa in drugačen metabolizem,« je dodal. Med analiziranimi genomi je bil tudi genom mamuta izpred 700.000 let, torej iz časa, ko so se dlakavi mamuti začeli pojavljati – predniki vrste so bili stepski mamuti – ter genomi živali, ko so že izumirali. »Naš 700.000 let star mamut je najverjetneje imel večja ušesa kot zadnji mamuti v ledeni dobi, tudi dlaka je bila drugačna, manj suha in nakodrana,« je dodal paleontolog Love Dalén.

Odkrili so mutacijo, ki je povezana s suhim ušesnim maslom, ali so imeli zaradi tega kakšno prednost v mrzlem okolju, ni jasno. Mutacije v imunskem sistemu pa kažejo, da se je vrsta v nekem trenutku borila z resnim patogenom. Pokazalo se je, da si najstarejši in najmlajši analizirani mamut delita skoraj 92 odstotkov mutacij, torej so bile značilnosti dlakavih mamutov zapisane v genih že ob ločitvi od prednika. Dlakavi mamuti so dele severne Evrazije in Severne Amerike poseljevali v obdobju hladnejšega podnebja. Izumrli so predvsem zaradi segrevanja ozračja. Zadnji mamuti so poginili na Vranglovem otoku ob obali Sibirije pred okoli 4000 leti.