Slovenski teleskop že gleda južno nebo

Testriranje slovenskega teleskopa

»Takole je videti prvi testni pogled na južno nočno nebo in srce galaksije skozi oči naše vsenebne kamere. Na sredini pa je silhueta našega teleskopa,« so sporočili člani izobraževalnega in nekomercialnega projekta GoChile, v okviru katerega so v Čilu postavili prvi slovenski teleskop.



Sredi marca so ga postavili na območju observatorija El Sauce na jugu puščave Atacama, na nadmorski višini 1560 metrov, kjer so odlične razmere za opazovanje. V puščavi je okoli tristo jasnih noči na leto, opazovalne razmere so zaradi izredno stabilnega in čistega ozračja in majhne zračne vlažnosti vrhunske, nebo pa še ni svetlobno onesnaženo. Teleskop bodo uporabljali tako študenti kot ljubiteljski astronomi, saj projekt vodita Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika. Kot je pojasnila dr. Andreja Gomboc, strokovna vodja projekta, je njihov namen predvsem študentom omogočiti praktične izkušnje pri uporabi modernega, računalniško vodenega teleskopa. Deloval bo avtomatično na daljavo, veliko sestavnih delov in programske opreme je plod lastnega dela.



Teleskop ima dve optični cevi. Manjša – 72-milimetrski f/5,6 refraktor – je namenjena širokokotnemu raziskovanju vesolja, predvsem fotografiranju objektov, ki zavzemajo večja območja neba, kot so meglice in razsute kopice. Z večjo, 400-milimetrsko optično cevjo z zaslonko f/6,5 pa bodo podrobneje raziskovali galaksije, meglice, zvezdne kopice in zvezde. Observatorij El Sauce je zgradilo podjetje ObsTech, na njem je 35 teleskopov za astrofotografijo in znanstvena opazovanja.

Osiris Rex na poti domov

Nasina sonda Osiris Rex se je v minulih dneh poslovila od asteroida Bennu in se z nekaj kamenčki s površja napotila proti Zemlji. V ponedeljek je plovilo za sedem minut prižgalo motorje, da se je pognalo na dveinpolletno potovanje. Potem ko bo predvidoma 24. septembra 2023 sonda odvrgla kapsulo z vzorci na površje našega planeta, se bo usmerila v krožnico okoli Sonca, ki jo bo vodila mimo Venere. Kapsula bo s padali pristala na vojaškem območju puščave v Utahu. Sondo so izstrelili 8. septembra 2016, v orbito asteroida se je utirila 31. decembra 2018 in ga nato proučevala od daleč in blizu. Lani oktobra se je nato tudi dotaknila vesoljskega telesa, ki izvira iz obdobja rojevanja našega osončja, in pri tem pograbila okoli 60 gramov kamnin.



Slovo od asteroida je bilo skrbno načrtovano, saj sta bila v ponedeljek (seveda po zemeljskem koledarju) Bennu in Zemlja ravno prav poravnana, da bo sonda septembra prispela na cilj. Osiris Rex ima še veliko goriva, poudarjajo pri Nasi, kljub temu skušajo biti kar se da varčni, saj upajo na drugo poglavje odprave. Poleti bodo proučili, ali bi se sonda lahko napotila na obisk še h kakšnemu nebesnemu telesu. Na pot plovila vpliva predvsem gravitacijski privlak Sonca, sem ter tja morajo nekoliko popraviti smer s prižigom motorjev, še navajajo pri Nasi. Večji popravki bodo sledili tik pred Zemljo, da bodo zagotovili varen pristanek kapsule z vzorci. Če bo sonda pripotovala prenizko, bi se lahko kapsula odbila od atmosfere, če previsoko, pa lahko zgori v atmosferi. Če se ji ne bo posrečilo izpustiti kapsule, jo bodo poslali v nov krog in poskusili še enkrat leta 2025.


 

Medzvezdni prostor valovi

Do nedavnega so vsa vesoljska plovila opravljala meritve znotraj heliosfere, to je zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarja Sonce. Nato pa je Voyager 1 25. avgusta 2012 prestopil magično mejo in s tem postal prvo človeško plovilo, ki je opravilo meritve medzvezdnega prostora. Podatki zdaj ponujajo nov vpogled v vesolje zunaj našega osončja. Kot v študiji, objavljeni v reviji Nature Astronomy, ugotavlja doktorska študentka na univerzi Cornell Stella Ocker, medzvezdna snov, ki je sestavljena iz delcev in sevanja, ni mirno območje, ampak je kot ocean, polna valov. Te na točki, kjer je zdaj Voyager 1, največkrat ustvarja rotacija galaksije, motnje v snovi povzročajo tokovi delcev, ki se sprostijo ob supernovah, manjše valove pa ustvarja naše Sonce, ki vseskozi spreminja omenjeni mehurček njegovega vpliva. Voyager 1 je z Zemlje odpotoval septembra 1977, zdaj je od nas oddaljen 22,7 milijarde kilometrov. Svetloba do tja potuje nekaj več kot 21 ur.