Antroposfera je človekovo maslo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, da rezultate različnih analiz pravilno interpretiram in na podlagi tega pripravim različne konceptualne modele. Najraje pa delam na terenu, kjer izvajamo vzorčenja in terenske meritve.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem na področju geokemije, ki združuje različne veje geologije in drugih naravoslovnih ved. Proučujem sestavo, zgradbo, lastnosti, transportne poti ter kroženje kemičnih elementov in njihovih spojin v različnih materialih, predvsem geoloških. Kemični elementi so tesno povezani z značilnimi sferami našega planeta. Ker v zadnjem stoletju zaznavamo intenziviranje vplivov človekove dejavnosti na naš planet, je nastala nova samostojna sfera, ki jo imenujemo antroposfera, nova geološka doba, v kateri živimo, pa se imenuje antropocen. Antroposfera je torej stičišče plasti geosfere oziroma okolje, na katerega močno vplivamo mi in naše dejavnosti. Ravno proučevanje teh vplivov je rdeča nit mojega dolgoletnega raziskovanja. To so predvsem raziskave vplivov preteklega rudarjenja kovin na okolje. Študiram tudi geokemične značilnosti ozemlja Slovenije, v zadnjem obdobju pa zaradi antropogenih vplivov postajajo vse pomembnejše raziskave urbanih okolij.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Terensko delo v naravi na srečo lahko opravljam. Zelo pa pogrešam naključne pogovore s sodelavci, ki so dragoceni, saj večkrat vodijo do dobrih raziskovalnih idej. Zoom in druge spletne povezave pristnih osebnih stikov ne morejo povsem nadomestiti.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker je delo v znanosti vedno zanimivo, raznoliko, polno izzivov in nikoli monotono. Omogoča, da lahko s poglabljanjem znanja bolje razumemo naravo, katere del smo, in jo s tem pomagamo ohranjati.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Dodajam kamenčke v mozaik, s katerim lahko vedno bolje razumemo vplive, ki jih ljudje povzročamo Zemlji. To pa je temelj za predlaganje in znanstveno ovrednotenje ukrepov, namenjenih zmanjšanju ali odpravi negativnih vplivov na okolje. Naše raziskave torej prispevajo k trajnostnemu razvoju.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Tega se pravzaprav dolgo nisem zavedala. Šele ko sem bila že globoko v raziskovalnem delu, sem končno dojela, da mi je bilo raziskovanje v naravoslovju usojeno. Imela sem dober vzor svoje mame, ki je bila profesorica in raziskovalka na področju biologije.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rada sem aktivna v naravi. Veselijo me pohajanja po gorah, pozimi turno smučanje, obožujem morsko obalo. Ko sem v naravi, razmišljam neobremenjeno in takrat se porodijo najboljše ideje. In ravno dobra ideja je ključna pri raziskovalnem delu. Zanjo pa potrebujemo široko znanje, drzne misli in pogum.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in potrpljenje za poglobljeno dolgotrajno delo. Odlične rezultate slej ko prej dočakamo, če dobro in trdo delamo. Dobrodošla je tudi prava mera kritičnosti, predvsem do lastnega dela.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ker name vplivata otroka, oba fizika, verjamem, da bo to vpeljava kvantnih tehnologij v vsakodnevno življenje.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Še raje bi odšla v odmaknjene, neokrnjene dele naše Zemlje, spoznavala naravo in ljudi, ki živijo daleč od ponorelega sveta.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Geologi si veliko obetamo od trajnostne rabe geotermalne energije in tudi drugi obnovljivi viri energije bodo postajali pomembnejši, jih pa nikoli ne bo dovolj. Zato stavim na jedrsko energijo, dolgoročno predvsem na fuzijo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Darwinom, ker je bil v svojih razmišljanjih izredno širok in je poskušal razumeti naravo kot celoto. Zanimali so ga tudi fosili in kako so nastale kamnine, lahko bi rekli, da je bil tudi geolog. Bil je pravi naravoslovec, razumel je, da je celotna narava povezana, da se ves čas spreminja in da teži k ravnovesju.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

V zadnjem času sem poslušala nekaj zanimivih oddaj Frekvenca X in Ugriznimo v znanost. Knjiga Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona duhovito pripoveduje zgodbe o pomembnih znanstvenih odkritjih, razmišlja o naravnih zakonih, raziskuje čas od nastanka planeta Zemlje do sodobnih odkritij in podaja zgodovino razvoja geologije.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da so večino v Idriji proizvedenega živega srebra porabili v Južni Ameriki za pridobivanje srebra in zlata z amalgamacijo. Ogromne količine živega srebra, ki jih je dalo idrijsko rudišče, so bile neizmerno bogastvo, ki je pomembno bogatilo blagajne držav, ki jim je takrat pripadala Idrija.