Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost

Državni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič in predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Nataša Vaupotič sta razglasila prejemnice in prejemnike nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2023. Zoisove nagrade podeljujejo od leta 1998 (do leta 1997 so se podeljevale nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo).

Nataša Vaupotič je pojasnila, da je javna objava imen nagrajenk in nagrajencev pred podelitvijo nagrad letos prvič omogočena s spremembo Pravilnika o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med 60 popolnimi vlogami, ki so prispele na razpis, je Odbor odločil o štirih nagrajenkah in enajstih nagrajencih. Slavnostna prireditev, na kateri bodo podelili nagrade bo 28. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. 

Zoisovi nagradi za življenjsko delo prejmeta zasl. prof. dr. Joso Vukman in prof. dr. Danilo Zavrtanik. Puhovo nagrado za življenjsko delo pa prof. dr. Jože Vižintin. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu pa dobi prof. dr. Maruša Bradač.

Prof. dr. Danilo Zavrtanik je na različnih podpodročjih fizike visokih energij dosegel izjemne raziskovalne rezultate ter kot vodja slovenskih skupin v mednarodnih kolaboracijah utiral nove poti slovenskim fizikom. »Njegovo znanstveno delovanje se je začelo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave Cern z raziskavami osnovnih delcev z detektorjema delcev OMICRON in CPLEAR, nadaljevalo pa z iskanjem Higgsovega bozona z detektorjem DELPHI. Kasneje se je dr. Zavrtanik raziskovalno preusmeril k astrofiziki visokoenergijskih kozmičnih delcev, kjer je prispeval k meritvam njihovega spektra ter študiju izvorov. Aktivno je sodeloval pri zasnovi in zgraditvi največjega observatorija za kozmične delce na svetu Pierre Auger v Argentini, v zadnjih letih pa se posveča raziskavam visokoenergijskih kozmičnih fotonov z nastajajočim observatorijem Cherenkov Telescope Array,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. »Dolgoletni sodelavec Univerze v Novi Gorici ter Instituta Jožef Stefan je bil vedno gonilna sila za vzpostavitev enakopravnega delovanja slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru. Njegova prizadevanja in prizadevanja drugih slovenskih kolegov so pripomogla, da je Slovenija postala pridružena članica Cerna. Leta 1995 je s svojim posluhom za potrebe visokega šolstva ustanovil Mednarodno podiplomsko šolo za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki jo je dolga leta vodil in mu jo je uspelo razviti vse do uspešne Univerze v Novi Gorici.«

Prof. dr. Joso Vukman je zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Raziskovalni opus dr. Vukmana  sodi na tromejo treh področij v vedi matematike: funkcionalne analize, teorije kolobarjev in funkcijskih enačb. »Posebno pomemben je njegov rezultat iz leta 1983, v katerem je dokazal karakterizacijo Hilbertovega prostora med vsemi normiranimi prostori,« so zapisali v obrazložitvi nagrade. »Drugi pomemben dosežek je povezan z vprašanjem, ki ga je leta 1963 objavil matematik Israel Halperin – ali lahko vsak kvadratni funkcional reprezentiramo z bilinearnim funkcionalom. Halperinov problem je leta 1965 rešil Svetozar Kurepa, profesor Vukman pa se ga je lotil na povsem nov način in v člankih v letih 1984, 1985 in 1987 razvil presenetljivo teorijo, v kateri je problem povezal s funkcionalno analizo. Raziskave dr. Vukmana na področju funkcionalne analize so kasneje vodile v teorijo kolobarjev. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Pomemben je tudi njegov vpliv na matematično znanost v Sloveniji, še posebej na Univerzi v Mariboru, kjer so se na njegovo pobudo oblikovala raziskovalna jedra na področju funkcionalne analize, algebre, topologije, teorije grafov in diferencialnih enačb. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.«

Prof. dr. Jože Vižintin je profesor za področje tribologije, vede o trenju, obrabi in mazanju, in mehanske pogone na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. »Ustanovil in opremil je Center za tribologijo in tehnično diagnostiko, ki je postal eden ključnih v Evropi, obenem pa je ustanovil tudi Društvo za tribologijo. S svojimi dosežki in organizacijo mednarodnih konferenc SLOTRIB in ECOTRIB je prispeval, da sta se tribologija in tehnična diagnostika uveljavili v akademski sferi, slovenski industriji ter se v obeh segmentih povzpeli v sam evropski in svetovni vrh. Kot prvi na svetu je izmeril temperaturo, ki nastane v t. i. freting kontaktu in dokazal spremembo strukture materiala, zaradi katere material izgubi trdnost in nosilnost. Za dosežek, ki je bil pomemben predvsem za oceno življenjske dobe ležajev v letalskih motorjih, je prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju strojništva. Predlagal je tudi nov postopek merjenja in vrednotenja parametrov hrapavosti ter uvedel nove vrednosti, ki spremenijo življenjsko dobo površine. Rezultati te raziskave so bili objavljeni v prestižnih revijah in so še danes predmet citiranja raziskovalcev in inženirjev, ki delajo v industriji. V stalni uporabi v slovenski industriji in širše je tudi njegova metoda računalniškega diagnosticiranja obrabnih delcev v mazalnem olju, ki se uporablja za sprotno spremljanje stanja strojev, s tem pa preprečevanje nenadnih izpadov in zastojev.«

Svetovno priznana astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač je svojo študijsko pot začela v Sloveniji, nadaljevala pa v Združenih državah Amerike. V karieri v ZDA je s svojimi objavami in idejami pomembno prispevala k meritvam obstoja in lastnosti temne snovi ter prvih galaksij v mladem vesolju.

»Njene pionirske raziskave jat galaksij do danes ostajajo najpomembnejši neposredni dokaz obstoja temne snovi in njenih lastnosti. Ključna je bila tudi njena vloga pri razvoju najnovejšega vesoljskega teleskopa James Webb. S svojo skupino je sodelovala pri razvoju enega od ključnih znanstvenih instrumentov na teleskopu – kamere NIRISS. Leta 2021 je pridobila prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta, v katerem bo s podatki z vesoljskega teleskopa James Webb preučevala obdobje temnega veka vesolja. Projekt ji je omogočil, da se je iz ZDA preselila v Slovenijo, kjer od leta 2022 dalje nadaljuje kariero na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ta je s prihodom dr. Maruše Bradač postala nov evropski center za raziskave z Webbovim vesoljskim teleskopom. Novice o njenih raziskavah so bile objavljene v najprestižnejših medijih in tudi v Sloveniji se pogosto pojavlja v javnosti, kjer je aktivna pri promociji znanosti. Delo dr. Maruše Bradač pomembno krepi ugled slovenske znanosti v lokalnem in v mednarodnem okolju,« so poudarili v obrazložitvi.

Nagrade in priznanja

Razglasili so tudi več Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanj za vrhunske dosežke. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju matematične analize prejme prof. dr. Aleksey Kostenko, mednarodno uveljavljeni znanstvenik, ki deluje na področju matematične analize in matematične fizike. »Natančneje, njegova zanimanja segajo na področje spektralne teorije, ki je dobila velik pomen z rojstvom kvantne mehanike in igra pomembno vlogo na številnih področjih, pa tudi na področje sodobne matematike in matematične fizike. Po doktoratu v Ukrajini je vrsto let delal kot raziskovalec na Univerzi na Dunaju, od leta 2017 pa je zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V Slovenijo je prišel kot mednarodno uveljavljen znanstvenik, ki je na fakulteto pripeljal izredno aktualna in nova raziskovalna področja v matematični analizi.«

Prof. dr. Igor Križaj prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije. Križaj je raziskovalec živalskih strupov na Institutu Jožef Stefan, kjer vodi Odsek za molekularne in biomedicinske znanosti. »Raziskuje strupe oziroma toksine, predvsem lokalnih kač, kot sta gad in modras, in v njih išče zdravila prihodnosti. Živalski strupi so namreč bogati rezervoarji zdravilnih učinkovin in pomembnih orodij za raziskave temeljnih fizioloških procesov v človeškem organizmu. Raziskave dr. Križaja imajo zato močno aplikativno noto s ciljem razvoja novih zdravil in diagnostičnih sredstev za zdravljenje ljudi in živali. Ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja na področju toksinologije še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije.«

Prof. dr. Igor Škrjanc prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov. »Je redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer vodi Laboratorij za avtomatiko in kibernetiko. Je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju inteligentnih sistemov, ki se uporabljajo na številnih področjih, vključno z avtomatizacijo proizvodnje, logistiko, farmacijo, medicino, prometom in kibernetsko varnostjo. Velja za enega od začetnikov in vodilnih raziskovalcev na svetu na področju t. i. samorazvijajočih se sistemov, ki so pomembna smer inteligentnih sistemov. Gre za sisteme, ki se sami učijo, in kar je najpomembnejše, učijo se med svojim delovanjem. Raziskovalno delo dr. Škrjanca ima zaradi prenosov v prakso tudi pomembne gospodarske učinke. S svojimi rešitvami je namreč pomagal pri vodenju in optimizaciji procesov v številnih podjetjih v Sloveniji in tujini.«

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju slovenskega jezika prejme akad. prof. dr. Marko Snoj, doktor jezikoslovnih znanosti, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Raziskovalno se posveča slovenskemu jeziku, njegovemu trenutnemu razvoju, še bolj pa njegovi zgodovini in predzgodovini. Rešuje najtežje etimološke probleme, etimološke razlage pa zna predstaviti tudi na poljuden način. Njegov Slovenski etimološki slovar na spletu dnevno obišče več tisoč uporabnikov, v tiskani obliki pa je doživel že tretjo, dopolnjeno izdajo. Po njem so se zgledovali češki, slovaški, poljski in hrvaški etimološki slovar ter nastajajoči makedonski. S Šolskim etimološkim slovarjem slovenskega jezika, ki je v slovanskem in širšem srednjeevropskem prostoru novost, pa je osnovno etimološko znanje prenesel tudi v osnovne in srednje šole. Na sinhroni ravni se dr. Snoj posveča medmetom, ki so bili v našem slovničarstvu in slovarstvu nekoliko zapostavljeni. V razpravi o slovničnih lastnostih slovenskih medmetov je opisal vrsto doslej neopisanih pojavov, ki so značilni samo za medmete, in sicer na vseh jezikovnih ravninah, zlasti na fonetični.«

Prof. dr. Zdenko Časar pa prejme Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju industrijske farmacije. »Prof. dr. Zdenko Časar prihaja iz industrijskega sektorja, kjer je v splošno uporabo vpeljal številne nove znanstvene koncepte, tehnologije in inovacije, ki se nanašajo na sintezo, analitiko, polimorfizem in stabilnost zdravilnih učinkovin in zdravil. Zaposlen je v podjetju Lek, svoje znanje in izkušnje iz industrije pa predaja tudi študentom na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Z novimi odkritji na področju mehanizmov razkroja in polimorfizma zdravilnih učinkovin prispeva k razumevanju njihove kemijske in fizikalne stabilnosti, pa tudi k boljšemu napovedovanju njihovega roka uporabe. V zadnjem obdobju z uvajanjem principov razvoja analitike z vgrajeno kakovostjo izboljšuje analitiko zdravil. Izstopajoč je njegov članek, objavljen v vodilni reviji s področja kemije Chemical Science, v katerem je predstavil najenostavnejšo in najkrajšo sintezo zdravilnih učinkovin za zdravljenja raka.«

Prof. dr. Uroš Cvelbar z Instituta Jožef Stefan prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike. Med drugim je dosegel velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve, ki ustvarja nizkotemperaturno plazmo pri atmosferskem pritisku.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije prejme prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Na področju farmacevtske kemije se ukvarja z odpornostjo bakterij proti antibiotikom. S sodelavci je odkrila nove protibakterijske učinkovine. Na področju toksikologije pa raziskuje nadomestke motilca endokrinega sistema bisfenola A, ki ga zaradi toksičnosti omejujejo za uporabo v industriji in nadomeščajo z drugimi spojinami.

Izr. prof. dr. Matjaž Finšgar, vodja Laboratorija za analizno kemijo in industrijsko analizo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji. Med drugim je razvil nove elektrokemijske senzorje in druge analizne metode za določanje analitov zelo nizkih koncentracij.

Dr. Matej Černe je profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je v zadnjih letih pomembno prispeval k znanosti na področju človeških virov, s posebnim poudarkom na poglobljenem razumevanju kreativnosti in inovativnosti pri delu ter humanizaciji digitalnega dela. Podeljujejo mu Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela.

Izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije. Je pionirka strukturne biologije v Sloveniji in vodilna slovenska znanstvenica ne tem področju znanosti, kjer živo naravo proučujejo pri visoki ločljivosti. Ključno je prispevala k vzpostavitvi, nadgradnji in uporabi sodobnih metodoloških pristopov na področju X-žarkovne oziroma rentgenske kristalografije in predvsem krio-elektronske mikroskopije, ki omogočata analizo molekul pri atomski ločljivosti.

Prof. dr. Irena Stramljič Breznik, zaposlena na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, pa prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju. Prof. dr. Irena Stramljič Breznik preučuje tvorbne, pomenske in strukturne zakonitosti leksike, ki velja za najbolj spremenljiv del jezika. Zanimajo jo besedotvorni vzorci tako v jeziku že ustaljenih kot tudi novih tvorjenk, pri čemer išče kulturološke vzroke za njihov nastanek.