Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam

Slovenska znanost je na visoki ravni. Skorajda ni področja, kjer ne bi dosegali svetovno primerljivih rezultatov in to vsako leto decembra pri nas potrdimo s podelitvijo Zoisovih in Puhovih nagrad, to je najvišjih nagrad Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj je sklenil, da se na letošnji slavnostni podelitvi podeli 15 nagrad, med temi dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in eno Puhovo nagrado za življenjsko delo. Dobitnice teh so tri vrhunske znanstvenice s področij statistike, farmacevtske nanotehnologije in računalništva: zasl. prof. dr. Anuška Ferligoj, prof. dr. Julijana Kristl in prof. dr. Borka Jerman Blažič.

Zasl. prof. dr. Anuška Ferligoj je že več kakor štiri desetletja osrednji steber in glavno gibalo razvoja slovenske akademske statistike, poudarjajo v obrazložitvi nagrade. Je raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL). Je pionirka pri razvoju statističnih metod, še posebej pri njihovi uporabi na različnih področjih družboslovja.

»Bila je pobudnica in gibalo številnih aktivnosti, povezanih z razvojem statistične in metodološke znanstvene infrastrukture. Sem spadajo organizacija konferenc in drugih dogodkov doma in v tujini, ustanavljanje znanstvenih revij in podobno. Trdimo lahko, da bi se brez dr. Ferligojeve slovenska statistika razvijala bistveno počasneje,« pojasnjujejo v odboru, ki je bil pri podelitvi nagrad soglasen.

Poleg odličnih znanstvenih dosežkov je dr. Ferligojeva tudi kot izjemna pedagoginja, ki je prenesla znanje številnim generacijam družboslovcev in jim s tem omogočila pridobitev raziskovalnih kompetenc. Bila je glavna pobudnica ustanovitve doktorskega študija Statistika in magistrskega študija Uporabna statistika na Univerzi v Ljubljani, opisujejo v obrazložitvi.

FOTO: Blaž Samec

Prof. dr. Julijana Kristl s Fakultete za farmacijo UL pa je pri nas uvedla in bistveno prispevala k razvoju farmacevtske nanotehnologije, kamor spadajo različni liposomi, nanodelci in nanovlakna kot nosilci zdravilnih učinkovin, ki zaradi svojih posebnih lastnosti omogočajo popolnoma nove načine zdravljenja številnih bolezni.

»Glavnina njenega obsežnega raziskovanja je usmerjena predvsem v razvoj visokotehnološko zahtevnih nanodostavnih sistemov učinkovin, kamor poleg liposomov spadajo tudi različni nanodelci in nanovlakna, ki podpirajo zdravljenje bolezni na popolnoma nov način in z mehanizmi, ki jih ni mogoče doseči s konvencionalnimi zdravili. Dosežki njenih raziskav so dosegli vrhunec v predlaganem modelu porazdelitve vgrajenih zdravilnih učinkovin v nanodostavnih sistemih, doseženi boljši topnosti in njihovi večji biološki uporabnosti. Pomembni rezultati njenega dela so patentirani ali objavljeni v več kakor 150 izvirnih znanstvenih člankih v prestižnih mednarodnih revijah.«

Univerza Stanford jo je leta 2019 uvrstila med dva odstotka najvplivnejših svetovnih znanstvenikov, kar dodatno dokazuje izjemno kakovost in mednarodno prepoznavnost njenega raziskovalnega dela.

Prof. dr. Borka Jerman Blažič pa je prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo za dosežke na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Že več kot 40 let je ena od vodilnih osebnosti pri razvoju računalniških komunikacij doma in v tujini. Je med pionirji interneta pri nas. Zaradi velikega prispevka na tem področju ji je akademska skupnost za informatiko in računalništvo podelila plaketo in naslov »Prva dama slovenskega interneta«.

Na podlagi raziskovalnih rezultatov je v prakso prenesla številne inovativne tehnološke rešitve s področja sodobnih omrežnih struktur in z njimi povezanih storitev. Zagotavljala je izvedbeno odličnost del ter prenos dosežkov v gospodarstvo, državne institucije in akademski svet. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala takratno raziskovalno akademsko omrežje v svetovno omrežje internet. Z opremo, ki jo je nabavila s sredstvi jugoslovanskega projekta, ki ga je pripravila in vodila kot sestavni del mednarodnega  projekta EUREKA – COSINE, je vzpostavila prvo internetno povezavo Instituta Jožef Stefan s tujino in tako odprla domači akademski skupnosti okno v svet sodobnih računalniških komunikacij.

Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalno razvite države sveta.

Kako je Slovenija dobila internet, je prof. dr. Borka Jerman Blažič opisala za Delovo rubriko Infoteh. Članek lahko preberete v jutrišnji izdaji Dela in na delo.si/znanoteh.

Dr. Saša Bajt pa je prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za pomembne dosežke pri spodbujanju in vzpostavitvi razvejanega mednarodnega sodelovanja s Slovenijo pri vrhunskih znanstvenih raziskavah. Dr. Saša Bajt je raziskovalka na področju rentgenske mikroskopije in rentgenskih analitičnih tehnik na DESY v Hamburgu v Nemčiji. Velja za pionirko na področju sinhrotronske rentgenske absorpcijske mikroskopije in drugih analitičnih tehnik. Na DESY razvija novo generacijo rentgenske optike in rentgenskih mikroskopov. Ob tem pa v izjemno znanstveno dejavnost vedno vključuje znanstvene institucije iz domovine v okviru skupnih evropskih projektov in izmenjav raziskovalcev in študentov.

Med pandemijo covida-19 je v projekte, povezane z iskanjem zdravila proti covidu-19, v edinstveno raziskovalno infrastrukturo v Hamburgu uspešno vključila več slovenskih študentov in znanstvenikov.

Zoisove in Puhove nagrade

Odbor za podelitev nagrad in priznanj je poleg naštetih podelil še štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke.

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav v farmaciji je prejel prof. dr. Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo UL. Prvo področje je razvoj novih zaviralcev bakterijskih encimov kot potencialnih protibakterijskih učinkovin. Drugo področje je razvoj zaviralcev katepsina B in drugih cisteinskih peptidaz, ki pomeni pomemben prispevek k iskanju novih protitumorskih zdravilnih učinkovin. Tretje področje je razvoj zaviralcev encimov, ki so pomembni za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.  

Prof. dr. Goran Dražić je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju presevne elektronske mikroskopije materialov. V zadnjih letih je dosegel vrhunske, mednarodno odmevne znanstvene rezultate na področju razvoja in uporabe metod presevne vrstične elektronske mikroskopije pri študiju naprednih funkcionalnih anorganskih materialov.  Profesor Dražić je visoko ločljivost najsodobnejših vrstičnih presevnih elektronskih mikroskopov nadgradil z razvojem nove metode in jo preizkusil pri študiju različnih kristaliničnih materialov, kakor so feroelektriki, polprevodniki in katalizatorji.

Za vrhunske dosežke na področju algebraične teorije grafov je Zoisovo nagrado prejel prof. dr. István Kovács z Univerze na Primorskem, ki rešuje ključna vprašanja algebraične teorije grafov in jih povezuje z drugimi področji matematike: teorije permutacijskih grup, asociativnih shem, karakterjev in končnih geometrij. Brez algebraične teorije grafov in z njo povezanih kriptografskih rešitev različnih vprašanj komunikacijske učinkovitosti in varnosti danes ne bi bilo ne bančnega e-poslovanja ne pametnih telefonov in niti vsakdanje uporabe svetovnega spleta.

Nihanje zvezd in dihanje kopic v rokovskih ritmih

Za vrhunske dosežke pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja pa je Zoisovo nagrado prejel prof. dr. Tomaž Zwitter. Je mednarodno priznani astrofizik, ki s svojim delom, idejami in gradnjo slovenske raziskovalne skupine na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko pomembno prispeva k utemeljitvi mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja. Profesor Zwitter, ki v evropski odpravi Gaia sodeluje od leta 2000, je pomembno prispeval k zasnovi in kakovosti rezultatov njenega spektroskopa. Razvil je tudi novo tehniko določanja hitrosti približevanja ali oddaljevanja zvezd, ki daje najtočnejše rezultate doslej.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj metod za merjenje absorpcije aerosolov so prejeli dr. Luka Drinovec, izr. prof. dr. Griša Močnik ter razvojni skupini podjetij Aerosol, d. o. o. in Robomed, d. o. o. Razvili so nove inovativne metode in instrumente za merjenje aerosolov, ki absorbirajo svetlobo, zlasti črnega ogljika. Merjenje teh aerosolov je ključnega pomena za razumevanje, modeliranje, opisovanje in napovedovanje antropogenih podnebnih sprememb. Z inovativnimi pristopi pri merjenju so omogočili nove načine meritev, ki so jih patentirali v EU in ZDA.

Različni inovativni instrumenti, ki so jih razvili, so odprli nova znanstvena področja in se uporabljajo na vseh celinah, od gladine morij do himalajskih vrhov. Razvoj je omogočil nastanek in rast več majhnih slovenskih podjetij, ki zdaj popolnoma obvladujejo to svetovno tržno nišo.

S poleti do boljšega napovedovanja orkanov

Zoisova priznanja

Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju suicidologije in duševnega zdravja je prejela izr. prof. dr. Vita Poštuvan. Ukvarja se zlasti s preučevanjem samomorilnega vedenja in prepoznavi za samomor posebej ranljivih skupin prebivalstva (na primer mladostnikov) ter tudi težav s spoprijemanjem s posledicami samomora pri bližnjih in strokovnjakih, ki obravnavajo samomor pri svojem delu.

Zoisovo priznanje za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Sloveniji je prejel prof. dr. Marko Anderluh. Odpornost bakterij proti antibiotikom je eden glavnih zdravstvenih izzivov. Profesor Anderluh je s sodelavci pripravil inovativne zaviralce bakterijske DNA-giraze. Dobljene molekule so zaščitili s patentom, saj so inovativne in imajo izjemno močno protibakterijsko delovanje, dokazano na številnih bakterijskih sevih.

Z novimi molekulami proti superodpornim bakterijam

Za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov so Zoisovo priznanje podelili dr. Mateju Kanduču, ki se že več let ukvarja s teoretičnim raziskavam v biofiziki in fiziki mehke snovi. Za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostuktur sta Zoisovo priznanje prejela prof. dr. Veronika Kralj Iglič in prof. ddr. Aleš Iglič, ki sta opravila pionirsko delo na področju klinične biofizike ter z eksperimentalnimi, teoretičnimi in kliničnimi raziskavami na področju bioloških membran, membranskih nanostruktur, zunajceličnih veziklov ter anorganskih nanostruktur bistveno prispevala k poglobljenemu razumevanju mehanizmov delovanja celic in medceličnega komuniciranja.

Prof. dr. Nataša Vaupotič je Zoisovo priznanje dobila za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz. Raziskovalno se ukvarja s teoretičnim modeliranjem tekočih kristalov in njihovo praktično uporabo glede na to, kako se odzivajo na zunanje vplive. Prof. dr. Vesna Zadnik je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju onkološke epidemiologije. Njene raziskave obravnavajo družbeno aktualna vprašanja o zbolevnosti za rakom, o časovnih trendih, tudi v času epidemije, o prostorski razporeditvi bremena raka, socialni in ekonomski neenakosti, preživetju bolnikov z rakom in o uspešnosti presejalnih programov.