Iskanje novih pristopov sodobne farmacije

V Razvojnem centru Slovenija v Ljubljani, kjer razvijajo sodobna, visoko kakovostna generična zdravila, in v Razvoju bioloških zdravil Mengeš, kjer se ukvarjajo z razvojem podobnih bioloških in tudi inovativnih bioloških zdravil, poteka več kot 220 razvojnih projektov. Prof. dr. Uroš Urleb, član uprave Leka za razvoj in globalni vodja tehničnega razvoja podobnih bioloških zdravil v Novartisu, pravi, da so »še utrdili vlogo vodilnega razvojnega centra Sandoz za generična zdravila, hkrati pa se vse bolj uveljavljajo tudi kot Novartisov razvojni center za inovativna biološka in podobna biološka zdravila«.

Biološka zdravila so, kot dodaja prof. dr. Urleb, eno osrednjih področij Novartisovega delovanja, ki prinaša pomembne zdravstvene koristi in izboljšuje življenje bolnikov pri zdravljenju rakavih in avtoimunskih bolezni. Razvoj bioloških zdravil Mengeš pa je pomembna Novartisova enota za razvoj inovativnih bioloških in podobnih bioloških zdravil, kjer je v razvoju večje število projektov v različnih razvojnih stopnjah, od celičnih linij do postopkov za registracijo na svetovnih trgih. Z globalnim lansiranjem novih podobnih bioloških zdravil je od minulega leta slovenskim bolnikom omogočeno tudi zdravljenje s kar sedmimi podobnimi biološkimi zdravili.
 

Razvojni center Slovenija

Med aktualnimi razvojnimi projekti za generične farmacevtske izdelke in farmacevtske učinkovine prevladujejo onkološka zdravila, zdravila za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni, za sladkorno, alergijski rinitis, migreno, nespečnost, urološke ter želodčne bolezni in tudi nesteroidna in protivnetna zdravila, pojasnjuje Matjaž Tršek, direktor Razvojnega centra Slovenija. Kot še dodaja, so končali razvoj in vložili 21 dosjejev za zdravila na trgih ZDA, Evropske unije, Rusije, Kanade, Avstralije, Mehike in Kitajske ter dosje za zdravilne učinkovine v ZDA. Na pomembne tuje trge so uspešno lansirali več izdelkov, razvitih v omenjenem centru, Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) pa je sprejela v pregled in potrdila tako imenovani status »first to file« zdravilo za zdravljenje anemije.
 

Uspešno na Kitajsko

Pomemben uspeh je dosegla skupina, ki je sodelovala pri lansiranju izdelka za zniževanje ravni holesterola na kitajski trg. Gre za prvo Sandozovo zdravilo, ki je uspešno konkuriralo na javnem razpisu zanj na omenjenem trgu. Položaj vodilnega razvojnega centra v Sandozu so, kot poudarja Tršek, utrdili z novimi naložbami v povečanje in posodabljanje zmogljivosti. Med drugim so z naložbo 7,5 milijona evrov v Ljubljani pridobili nove tehnološke laboratorije za razvoj zahtevnih zdravil za zdravljenje onkoloških obolenj in širjenje možnosti razvijanja novih, kompleksnih zdravil za Sandozove globalne razvojne načrte. Novi, prvi popolnoma avtomatiziran analitski laboratorij, v katerem deluje pet robotskih naprav, je »pomemben korak za večjo digitalizacijo in avtomatizacijo, kar prinaša številne prednosti v razvojnih procesih«, poudarja Matjaž Tršek.

Dodaja še, da so v Razvojnem centru Slovenija specializirani za razvoj tehnološko zahtevnih izdelkov in so vodilni razvojni center v Sandozu. Pri njih poteka več kot četrtina vseh globalnih razvojnih projektov družbe. Na področju digitalizacije zdaj razvijajo, na primer, tako imenovane »in silico« razvojne metode, ki jim bodo z umetno inteligenco oziroma strojnim učenjem pomagale k učinkovitejšemu sprejemanju odločitev. Prav tako so uvedli prožen način dela, ki bo skupaj s poenostavljenimi procesi pripomogel h krajšim razvojnim časom.
 

Novi modeli, digitalizacija …

In kako se uveljavljeni posamezniki ter raziskovalne skupine iz Slovenije vključujejo v raziskovalne in razvojne projekte na globalni ravni z razvijanjem novih tehnologij, inovacij in digitalizacije? Sogovorniki spomnijo, da je za razvoj in prihod novega zdravila na trg potrebnih okoli 2,5 milijarde ameriških dolarjev in deset let intenzivnega dela. Vendar hiter tehnološki razvoj in širjenje okolja digitalnega zdravstva ponujata zelo dobro priložnost za spremembo te paradigme in možnost, da se v zdravstvo uvajajo novi modeli, podprti z digitalizacijo in podatkovno znanostjo.

Rezultat tega, da v razvoju namenjajo veliko pozornosti inovacijskemu ekosistemu, kulturi inovativnosti, sodelovanju z znanstvenimi institucijami, uporabi podatkovnih znanosti in modeliranju, pospešitvi razvojnih procesov, uvedbi avtomatizacije laboratorijskega dela in digitalizaciji, so številne prestižne nagrade in najvišja Novartisova znanstvena priznanja.

Tako je prof. dr. Zdenko Časar iz Razvojnega centra Slovenija prejel nagrado za uglednega znanstvenika za izjemne dosežke, ki so veliko pripomogli k Novartisovemu zmanjševanju stroškov z inovativno sintezo zdravilnih učinkovin in procesnimi izboljšavami. Vodil je razvoj novih polimorfnih oblik zdravilnih učinkovin, pomembnih za Sandoz, in ustvaril intelektualno lastnino, ki je podlaga za 67 podeljenih patentnih zaščit v zadnjih petih letih. »Naš razvojni center v Ljubljani je namreč eden ključnih Sandozovih razvojnih centrov na svetu, ki razvija in za svetovne trge lansira številne nove izdelke,« pravi dr. Zdenko Časar.

Odmevni so tudi prispevki dr. Mateja Horvata, prav tako prejemnika najvišjega Novartisovega znanstvenega priznanja. S sodelavci iz Razvoja bioloških zdravil Mengeš, ki so po Horvatovih besedah »tim vizionarjev z visokimi kompetencami in v celoti predani iskanju inovativnih rešitev«, so s številnimi novimi pristopi Novartisu prinesli pomembne prednosti v procesih razvoja in proizvodnje zdravil. Dr. Horvat pa je, kot so poudarili, v Novartisu prispeval pionirske dosežke na področju podatkovnih znanosti, predikativne analitike, računskega modeliranja ter razvoja in implementacije aplikacij za upravljanje znanstvenih podatkov. Njegovi prispevki na področju tehničnega in kliničnega razvoja podobnih bioloških zdravil so večkrat ključni pri odobritvi kompleksnih zdravil.
 

Prebojno Novartisovo celično in gensko zdravljenje

Skladno z Novartisovo strategijo osredotočanja na personalizirana, bolnikom prilagojena zdravila in izdelke z visoko dodano vrednostjo, sogovorniki poudarjajo pomembnost celične in genske terapije. To sta prekrivajoči se področji biomedicinskih raziskav in zdravljenja. Obe terapiji sta namreč namenjeni zdravljenju, preprečevanju ali potencialni ozdravitvi bolezni in oba pristopa lahko odpravita osnovni vzrok genetskih in drugih bolezni. V Novartisu po njihovih besedah premikajo meje v medicini z razvojem prebojnih celičnih in genskih terapij, ki z enim samim odmerkom zdravila lahko potencialno ustavijo napredovanje bolezni ali jo ozdravijo. Te terapije predstavljajo novo obdobje v medicini, saj pomagajo zmanjšati ali odpraviti potrebo po dolgotrajnem, neprekinjenem zdravljenju, ki pri bolnikih z resnimi, redkimi in življenje ogrožajočimi boleznimi, pogosto poteka daljše obdobje ali vse življenje.



V Novartisu imajo v tem času odobrene tri celične in genske terapije; celično terapijo CAR-T (Kymiah®) za zdravljenje dveh različnih, redkih oblik raka, gensko terapijo (Zolgensma®) za zdravljenje spinalne mišične atrofije in gensko terapijo (Luxturna®); zadnja lahko potencialno obnovi vid pri otrocih z redkim, napredujočim genetskim stanjem, ki sicer vodi v popolno slepoto. Celične in genske terapije po razlagi sogovornikov prinašajo novo upanje za bolnike na različnih terapevtskih področjih in pripomorejo k zmanjšanju dolgoročnih stroškov, povezanih s kroničnim zdravljenjem, ko lahko ozdravijo oziroma ustavijo napredovanje bolezni.

Pomen podobnih bioloških zdravil se povečuje

Poleg osredotočenosti na podobna biološka zdravila in zahtevna diferencirana generična zdravila si v Leku, kot pojasnjujejo, prizadevajo, da bi bili uspešni pri pripravi nabora zdravil z visoko dodano vrednostjo, ki bo bolnikom zagotavljal pomembne dodatne prednosti in pripomogel h krepitvi trajnosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov.



Sandoz je, še poudarjajo, tudi vodilni ponudnik podobnih bioloških zdravil na svetu, saj imajo poleg osmih takih izdelkov na terapevtskih področjih imunologije, onkologije in endokrinologije, tudi vodilni nabor izdelkov v razvoju z več kot desetimi molekulami v različnih razvojnih fazah. Potrjujejo, da podobna biološka zdravila postajajo vse pomembnejša v zdravljenju na različnih terapevtskih področjih, kar dokazuje tudi rast prodaje v zadnjih letih. Globalna prodaja podobnih bioloških zdravil v Sandozu se je v prvem četrtletju povečala za 31 odstotkov in narasla na 450 milijonov ameriških dolarjev. K temu prispeva predvsem stalna dvomestna rast v Evropi.
 

Odzivi na izzive covida-19

V Novartisu trenutno nimajo spojin ali diagnostičnih orodij za neposredno obravnavo koronavirusa. Zadnji dve leti so svoja prizadevanja za raziskave in razvoj usmerili v nalezljive bolezni, kot so malarija in več drugih zapostavljenih tropskih bolezni, in nimajo kritične mase strokovnih znanj v virologiji, prav tako nobeden njihov laboratorij ne razvija protivirusnih zdravil in diagnostike. Zavezali pa so se, da bodo iz njihovega nabora na voljo izbrane spojine, o katerih menijo, da so primerne za 'in vitro testiranje'. Testirajo pa že njihove sedanje izdelke, da bi ugotovili, ali bi njihov namen lahko preoblikovali v okviru odobrenih navodil.

V Novartisu so tudi objavili obsežen sklop ukrepov, vključno z ustanovitvijo globalnega sklada v vrednosti 20 milijonov ameriških dolarjev, za podporo skupnostim po vsem svetu, ki jih je prizadela pandemija covida-19. Prav tako so se tudi zavezali, da bodo podarili 130 milijonov odmerkov hidroksiklorokina za podporo odgovoru na pandemijo.



Pridružili so se tudi dvema ključnima medpanožnima raziskovalnima pobudama – za pospešen razvoj zdravil in diagnostiko proti covidu-19 (Therapeutics Accelerator), ki jo podpirajo fundacija Billa in Melinde Gates, Wellcome in Mastercard, ter partnerstvu, ki ga organizira Pobuda za inovativna zdravila (Innovative Medicines Initiative). Pri tem Novartis prispeva svoje znanstveno in klinično strokovno znanje ter spojine iz njihovega nabora za testiranje na covid-19. Z medicinskimi strokovnjaki bodo sodelovali tudi pri kliničnem preizkušanju zdravil, za katere znanstveniki verjamejo, da bi lahko zdravili tudi zaplete okužb s koronavirusom. Ločeno podpirajo tudi s covidom-19 povezana klinična preizkušanja več Novartisovih zdravil.

V sodelovanju z družbo Incyte pa so tudi že objavili načrte za začetek kliničnega preizkušanja tretje faze, s katerim nameravajo oceniti uporabo zdravila ruksolitinib (Jakavi) za zdravljenje silovite imunske reakcije, imenovane citokinska nevihta, ki lahko povzroči za življenje ogrožajoče zaplete z dihanjem pri bolnikih s covidom-19. Možnosti, da bi ruksolitinib lahko pospešil okrevanje bolnikov s covidom-19 in manjšega števila bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje ter mehansko predihavanje, so obetavne, zato ga je vredno dodatno proučiti.

»Prizadevamo si čim prej končati načrt študije in začeti vključevati primerne bolnike, hkrati pa vzpostaviti postopek za zagotavljanje dostopa do zdravila za tiste bolnike, ki ne morejo sodelovati v preizkušanju,« pravi John Tsai, globalni vodja razvoja zdravil in glavni svetovalec za zdravila pri Novartisu. Vzpostavili so mednarodni program sočutne uporabe in ukrepe za obvladovanje pričakovanega povečanega povpraševanja po omenjenem zdravilu, ne da bi prekinili dostop za bolnike, ki se zdravijo z njim pri odobrenih indikacijah.