Biološke molekule so lahko tudi muhaste

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V naših raziskavah uporabljamo nabor visokotehnoloških instrumentov. Moja specializacija je strukturna biologija, tu so ključni instrumenti sinhrotroni in (krio)elektronski mikroskopi. Veliko seveda uporabljam računalniška orodja, načrtujem, pišem, rešujem in izmenjujem misli, ideje, rezultate, dvome in vprašanja o raziskovalnih tematikah s kolegicami in kolegi, študenti, doma in v tujini.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Zanimajo nas lastnosti, zgradba in mehanizem delovanja bioloških molekul v bioloških procesih. Predvsem nas zanimajo molekule proteinov, ki jih izločajo določeni (patogeni) organizmi, ter njihovi kompleksi z drugimi molekulami, s katerimi se srečajo na svoji poti. Določujemo tip in jakost interakcij med molekulami ter položaje atomov, ki jih sestavljajo. To nam omogoča na primer razumevanje mehanizma poškodb celičnih membran, kar lahko privede do bolezni. Tako znanje je tudi osnova za razvoj medicinskih rešitev (cepiva, zdravila), nekatere molekule pa so zaradi posebne zgradbe zanimive tudi za nanobiotehnologijo (na primer senzorji).

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Seveda je na začetku pretreslo tudi nas, potem pa smo se zelo hitro in dokaj učinkovito organizirali. Ukrepe je treba upoštevati, ta virus ni hec. Redno spremljamo znanstveno literaturo, kot znanstveniki želimo razumeti in prispevati znanje, kako ta virus deluje, pomaga pa tudi pri praktičnem načrtovanju razmer za varno delo in življenje. Položaj s koronavirusom je še bolj pokazal velik pomen znanosti za ta svet. Z našimi raziskavami, neposredno ali posredno, iščemo rešitve za zdravstvene in tudi tehnološke izzive.

Zakaj imate radi znanost?

Je stalen vir novega znanja, je dinamična, spoznavaš najgloblje skrivnosti, lepoto, izjemnost in učinkovitost narave, spoznaš veliko zanimivih ljudi, vse skupaj te spodbuja k napredku.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Najprej novo znanje o naravnih procesih. In kako to znanje koristno uporabiti v prid narave in družbe. In posredovanje znanja mlajšim generacijam in tudi širši javnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Tu ni kakšne posebne zgodbe. V mladosti me je zanimalo veliko različnih stvari. Naravo sem vedno imela rada, doma so mi privzgojili spoštovanja do nje, veliko smo bili v naravi, tudi delovno. In tako me je čas pripeljal do naravoslovja. Imela sem srečo, da sem med raziskavami za diplomo lahko delala v izvrstni raziskovalni ekipi, in tako je šlo vse naprej, do doktorata in čez, do danes, imela sem priložnost delati tudi v odličnih raziskovalnih skupinah v tujini. Ves čas sem se zelo rada učila in trdo delala, brez tega seveda ne gre.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kar rado počne veliko ljudi. V mlajših letih sem bila aktivna na raznoraznih področjih, zdaj pa se prostem času predvsem rada rekreiram in sproščam v naravi, berem, pogledam ali poslušam kaj lepega, klepetam. In res zelo rada vrtnarim. Pa še kaj se najde.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da združuje lastnosti (naključen vrstni red): delavnost, iskrenost, poštenost, odprtost, kritičnost, dinamičnost, radovednost, vztrajnost in seveda spoštovanje do narave.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V teh časih prav gotovo zanesljivo cepivo proti novemu koronavirusu.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Seveda je zanimivo spremljati izsledke znanstvenikov o vesolju. Bi pa moralo človeštvo najprej razviti boljši odnos do planeta Zemlja, preden bi šli na veliko obiskovat (ali še kaj več) druge.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Takega, ki je čim bolj obnovljiv, trajnosten in seveda učinkovit. Tako na papirju kot v realnosti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če že moram izbirati, v tem trenutku bi kofetkala z Rosalind Franklin. Bila je biofizičarka in strukturna biologinja. Ključno je prispevala k razumevanju fine molekulske zgradbe nukleinskih kislin in virusov z uporabo rentgenske kristalografije, a je bila pogosto spregledana. Njen prispevek k odkritju tridimenzionalne zgradbe DNK je bilo tako pomemben, da bi si zaslužila Nobelovo nagrado. Žal je za rakom umrla leta 1958, stara komaj 37 let.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Revijo National Geographic, slikovita, poučna, verodostojna in tudi zabavna, za različne ravni znanja, starosti in zanimanja, tudi v slovenščini.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Vsaka (biološka) molekula ima lastnosti, ki jim dajejo značaj, na katerega lahko vplivajo tudi okoljske razmere, da se obnašajo kot mala bitja, včasih sodelujejo z nami, lahko pa so tudi muhaste.

–––
Izr. prof. dr. Marjetka Podobnik je vodja Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu.