Pomembno je, da se razumemo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Uporabljam računalnik z osnovnimi programi in specializiranim programom za izdelavo slovarjev, pa tudi obsežne zbirke besedil v elektronski obliki, ki jim rečemo korpusi in jih je mogoče obdelovati z računalniškimi orodji. Instrumenta, s katerim bi lahko natančno izmerili jezik v vsej njegovi kompleksnosti, pa verjetno nikoli ne bomo imeli.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s terminologijo, torej s poimenovanji pojmov različnih strok. Terminologija je neposredno povezana z znanjem, saj o strokovnih stvareh ne moremo govoriti, če jih ne znamo ustrezno poimenovati. Raziskovalno me zanimajo metodologija terminološkega dela, terminološka načela in uporabniki terminologije. Veliko časa namenim tudi pripravi terminoloških slovarjev različnih strok, pri katerih vedno sodelujemo s skupinami področnih strokovnjakov. Trenutno sama ali s kolegi vodim delo za terminološke slovarje s področij kriminalistike, betonskih konstrukcij, kamnarstva, avtomatike in gledališča. Sodelujem tudi v terminološki svetovalnici na spletišču Terminologišče, kjer s kolegi poskušamo pomagati strokovnjakom z aktualnimi terminološkimi zadregami.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ker smo v tem obdobju vsi obtičali doma, smo morali prilagoditi predvsem organizacijsko plat dela. Redni delovni sestanki s strokovnjaki, ki so sicer del našega vsakdana, so se iz pisarn preselili v virtualno okolje, kar ima nekaj prednosti in nekaj slabosti.

Zakaj imate radi znanost?

Ljudje smo po naravi radovedni in želimo razumeti svet okrog nas. Znanost v svojem bistvu ohranja občutek pristnega čudenja, ki se ga spomnimo iz otroštva – navdušenja nad kamnom, nevihto, zvenom najljubše izštevanke ali morsko zvezdo. Ne glede na to, kaj nas navdušuje, znanost vedno ponuja odgovore. Seveda ni vse, kar ima nalepko znanost, suho zlato, a nam ponuja vsaj aparat, s katerim se lahko upremo namernim manipulacijam in teorijam zarote.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V času, ko so strokovne informacije bolj dostopne kot kadarkoli prej v zgodovini, smo postavljeni pred izziv, kako izluščiti tiste, ki so relevantne in verodostojne. Več ni nujno tudi bolje. Zato mislim, da urejena in usklajena terminologija bistveno prispeva k bolj uspešnemu sporazumevanju v katerikoli stroki. Pomembno je, da se razumemo. Poleg tega je nedvoumna terminologija neposredno povezana z jasno mislijo.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Svojo prvo raziskovalno nalogo sem z velikim navdušenjem naredila v šestem razredu osnovne šole. Čeprav se mi je takrat poklic novinarja zdel najbolj zanimiv na svetu, mislim, da je bila moja pot v resnici začrtana že takrat. Od prvega letnika gimnazije pa mi je bilo jasno, da bom jezikoslovka.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V veliko veselje mi je odkrivanje bližnjih in daljnih krajev z družino. Zadnja leta nas vleče proti severu, čim bližje severnemu tečajniku (še raje pa čez). Kadar se mudimo v mestih, pa radi obiščemo kak znanstveni center, na vrhu naše lestvice sta amsterdamski Nemo in bremenski Universum. Iz slednjega so nas morali skoraj odnesti.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mislim, da so za dobrega znanstvenika pomembni razmišljanje zunaj okvirjev, vztrajnost in prava mera samokritičnosti. Ključna lastnost pa je zmožnost sodelovanja, ki pogosto omogoči dobrim idejam, da zaživijo in da se projekti tudi zaključijo.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Takšna napoved je precej nehvaležna. Se še kdo spomni časa pred internetom?
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne vem, kako bi se dogovorila glede dopusta …
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Pri nas doma na stavnicah najvišje kotira jedrska fuzija. Upajmo, da imamo še dovolj časa.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Curie, ker je resnično zanimiva znanstvenica, ki je premikala meje na več področjih.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

V izogib temu, da bi se jemali preveč resno, predlagam branje kultnega Štoparskega vodnika po galaksiji Douglasa Adamsa. Da bi se opomnili, na kakšnem osupljivem planetu živimo, priporočam katerega od dokumentarcev iz serije BBC Planet Earth. Tistim, ki jih zanima, s čim vse se ukvarjamo raziskovalci na ZRC SAZU, pa predlagam, da pokukajo v spletni časopis ZRCalnik.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Čeprav je terminologija v osnovi vezana na strokovna področja, se pogosto zgodi, da termini prestopijo meje stroke in se začnejo uporabljati v splošnem jeziku. Epidemije covida-19 se bomo verjetno spominjali tudi po tem, da smo vsi postali ljubiteljski imunologi in epidemiologi. Kaj je že reprodukcijsko število?