Čista elektrika iz zraka

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najraje uporabljam presevni elektronski mikroskop, ki je še vedno najdražji kos raziskovalne opreme v Sloveniji. Omogoča fizični vpogled v izjemne podrobnosti materialov. Njihove lastnosti lahko sicer pogosto izmerimo tudi kako drugače, vendar pa na podlagi mikroskopskih slik postane marsikatera interpretacija teh meritev občutno bolj trivialna.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem ključno komponento tehnologije vodikovih gorivnih celic – katalizator. Ključen je zato, ker v gorivni celici skrbi za učinkovito pretvorbo vodika in kisika iz zraka v čisto električno energijo. Gorivne celice so zanimive v transportnem sektorju, predvsem pri tovornjakih, avtobusih, ladjah in letalih. Trenutni katalizatorji namreč uporabljajo prevelike količine drage in redke platine, saj je ta daleč najboljša in nenadomestljiva, medtem ko trenutne rešitve omejujejo hitrost zniževanja cene tehnologije in s tem masovne komercializacije. Zato iščemo načine, kako bi platinske katalizatorje naredili čim bolj učinkovite in cenejše.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Zaradi omejitev na delovnem mestu in omejitev pri prehajanju regij smo primorani omejiti pomoč študentov, zato trpijo nekatere raziskave. Poleg tega nam je bila na začetku zaradi odpovedi znanstvenih konferenc otežena promocija naših dosežkov, prav tako povezovanje z drugimi znanstveniki. Ker pa so se mnogi tovrstni dogodki prestavili na splet, je to posredno omogočilo tudi nekatere nove priložnosti. Še ena posredna dobra plat koronavirusa je, da nastajajo premiki pri uvajanju vodikovih tehnologij.

Zakaj imate radi znanost?

Ker rešuje probleme, ki so ljudem v vsakdanjem življenju pogosto neznani, vendar bo le njihova rešitev pripomogla k temu, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti. Zavedanje o podnebnih spremembah se sicer iz leta v leto povečuje, toda samo zavedanje ni dovolj – znanost je tista, ki začrta prve korake h globalnim rešitvam, s katerimi se bomo izognili eni največjih prihajajočih kriz človeštva.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo se lahko tako na raziskovalni kakor podjetniški strani jemlje kot primer dobre prakse, ki bo navdihnil nove generacije mladih raziskovalcev. Po drugi strani si želimo omogočiti vodikovo revolucijo in pospešiti prehod človeštva na ogljično nevtralno družbo.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ko sem ugotovil, da sem plačan za nekaj, kar mi daje toliko zadovoljstva kot nekateri hobiji.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Če izvzamem trenutno koronakrizo, se zelo rad družim s prijatelji, hodim v hribe, plezam, igram košarko, kuham in poljudno spoznavam delovanje vesolja, našega planeta in tudi družbe ter si s tem ustvarjam širšo sliko, ki je nujna za dobro razumevanje problemov, s katerimi se spoprijemamo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, inovativnost, odprtost, prilagodljivost, želja po nenehnem učenju in lastnem izpopolnjevanju, nesebičnost, zmožnost povezovanja oziroma močan ekipni duh. Da pa vse te dobre lastnosti lahko pridejo do izraza, je ključno tudi spodbudno delovno okolje, za katero se sam lahko zahvalim sodelavcem, mentorjem in Kemijskemu inštitutu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Predvsem si želim, da bi bilo to na področju fuzije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Glede na to, da še nisem odpotoval v marsikateri zanimiv kraj na našem planetu, bi morda z Marsom še nekoliko počakal, sem pa velik ljubitelj vsega, kar počneta Elon Musk in njegovo podjetje Spacex.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na fuzijo. In seveda tudi vodik!

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Čeprav lahko izbiram v vsej zgodovini, bi bil najbolj vesel kave z Elonom Muskom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predvsem dokumentarec Davida Attenborougha Življenje na našem planetu. Ljudje se včasih premalo zavedamo lepot Zemlje in tega, da na njej nismo sami. Takšni dokumentarci so ključni, da nas na to znova opomnijo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Že danes smo zmožni raziskovati katalizatorje na nivoju atomske ločljivosti in na tem nivoju so prav tako nekateri problemi, ki jih rešujemo. Že danes tako živimo v času razcveta nanoinženiringa, morda celo atomskega inženiringa.