Glasbeni zakladi iz preteklosti

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Svojo glavo, pa tudi svoj glas. Ta dva instrumenta uporabljam za raziskovanje glasbenih virov in pojavov iz preteklosti, pa tudi za razumevanje, kaj so o tej glasbi že razmišljali in ugotovili drugi. Nazadnje seveda uporabljam še »nujno zlo« in hkrati blagoslov danes uporabnih instrumentov, računalnik.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem staro glasbo, tj. umetnostno glasbo preteklih stoletij. Predvsem se ukvarjam z liturgičnim koralom, ki ga raziskujem na podlagi digitaliziranih ali (če imam srečo) »živih« starih rokopisov, pergamentnih in papirnatih. Opazujem, kako so zgrajene melodije, kako so usklajene z besedili, kako so se spreminjale, kakšna je bila usoda posameznih rokopisov in kaj iz njih lahko izvemo o glasbenem življenju ljudi določenega časa. Širše se ukvarjam tudi z drugimi področji stare glasbe, predvsem z vokalno glasbo, ki vključuje literaturo in petje. Zlasti me zanima konkretna izvajalska praksa posameznih glasbenih zvrsti.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Pretežno delam od doma, kar je pri bivanju v bloku včasih malo omejujoče (poleg tega računalniško tipkovnico zelo rad zasede moj samooklicani »pomočnik«, muc Aslan). Dostop do arhivov ni bil mogoč in tako so nekatere raziskave malo zastale, tudi simpoziji v živo so odpadli, po drugi strani pa sem bila na spletni konferenci, številnih spletnih predavanjih, delavnicah ...
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker rada pridem skrivnostim do dna, znanost pa me je opremila z različnimi orodji, s katerimi se lahko v stvari, ki jih rada delam, še bolj poglobim in jih potem po svojih močeh poskušam pretolmačiti v današnji čas.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ne verjamem v to, da bo vsaka naslednja doba za ljudi boljša od prejšnje samo zaradi kopice tehnoloških odkritij. Kot glasbena zgodovinarka ugotavljam, da se pojmi, ideje in orodja skozi zgodovino sicer spreminjajo, po drugi strani pa smo zelo podobni ljudem preteklih stoletij. Tudi v glasbi preteklosti je polno lepote in sporočilnosti, ki ju poskušam »prevesti« v današnji čas, pa naj bo to na znanstveni ali glasbeni način. Lahko bi rekli, da opozarjam na (včasih zakopane) glasbene zaklade, ki nas lahko obogatijo še danes.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Znanstvenica oz. raziskovalka sem postala po naključju, ko so me na Muzikološkem inštitutu vprašali, ali bi prišla k njim kot mlada raziskovalka. Sicer pa sem študirala primerjalno književnost in sem vedno mislila, da bom pisateljica (to morda še pride). Po drugi strani me je muzikološko delo pognalo naprej, v študij izvajanja stare glasbe. Tako da je pojem znanstvenice zame precej fleksibilen.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem aktivna glasbenica – pevka. Berem in pišem. Rada plešem, najraje tango. Rada imam naravo, sprehode in dolge pogovore s prijatelji. In rada pogledam kakšno dobro serijo ali film.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik ima rad to, s čimer se ukvarja, in v tem vidi smisel tako zase kakor za druge. Vidi tudi, kje so možnosti in meje njegove znanosti, saj ena sama veda ne more imeti vseh odgovorov.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času
vašega življenja?

Bomo videli – zdaj je še prezgodaj, da bi o tem podala dokončno sodbo.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Če bi šla tja lahko na način Harryja Potterja – vstopiš na Zemlji, puf, izstopiš na Marsu, potem pa si v kakšnem tednu nazaj – bi šla. Sicer pa je na Zemlji še toliko lepih kotičkov in okolij ter naravnih čudes, ki bi jih želela videti, da Mars ni na seznamu želja.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na trajnostno in solidarnostno miselnost ter zdravo pamet.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Morda z Albertom Einsteinom. Pogovarjala bi se o Mozartu (obstaja tudi muzikolog Alfred Einstein, a jaz mislim Alberta). Tudi Jung bi bil kandidat. A na koncu bi verjetno raje izbrala umetnost in bi ob kavi kramljala z Mozartom in Rilkejem.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Danes je veliko del t. i. popularne znanosti z najrazličnejših pod­ročij. Nekatera so dobri poskusi približevanja znanstvenih ugotovitev ljudem. Veliko sem se naučila iz Moči miselnosti (Mind­set) Carol Dweck. Vedno priporočam tudi dobro leposlovje.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Moje primarno področje so muzikološke raziskave srednjega veka. Na splošno to obdobje večina še vedno enači s temačno gmoto, v kateri je bilo vse grozno, po drugi strani pa s podobami »srednjeveškega« sveta in junakov filmska industrija dobro služi, saj je v teh idealih očitno nekaj tudi za naš čas. Vsekakor je bil dolgi srednji vek poln različnih stvari, predvsem pa je bilo v njem več svetlobe, barvitosti in življenja, kot si mislimo.