Pogled v najfinejšo tkanino materialov

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporab­ljate pri delu.

Najbolj mi je ljub presevni elektronski mikroskop, nekakšno sofisticirano detektivsko orodje, ki je pomembno pripomogel k revoluciji in naglemu razvoju nanoznanosti. Gre za kompleksen instrument, ki namesto vidne svetlobe uporablja v električnem polju pospešene elektrone. Ker mora biti preiskovani material preseven za elektrone, znaša tipična debelina takšnega vzorca do 100 nanometrov, to je tisočinka premera človeškega lasu.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovalno delo se pretežno osredotoča na razvoj nanomaterialov in z njimi povezanih nanotehnologij. Nanomateriali imajo pogosto zelo drugačne lastnosti kot njihovi večji predstavniki. Vzemimo primer niklja, ki je široko dostopna srebrno bela kovina. Če ga deloma oksidiramo, kar je pri kovinah pogosto neželen pojav, in ga zmanjšamo na dimenzijo tisočinke preseka človeškega lasu, lahko postane rešilna bilka za človeštvo, ki omogoča spontano cepljenje vodika iz vode s pomočjo sončne svetlobe, tako rekoč neskončen vir energije na modrem planetu.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Bolj kot da bi se poglabljali v to, kaj bo kriza prinesla, poskušamo pomagati, da jo čim prej prebrodimo. Rezultat tega je bila vpeljava raziskav za razvoj cenovno dosegljivega osebnega prenosnega senzorja za detekcijo koronavirusa sars-cov-2.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam omogoča, da od bistva odluščimo vso navlako.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Veliko dobrega! Ukvarjamo se s tehnologijami, ki nam bodo v prihodnosti omogočile dostop do poceni obnovljivih virov energije, pri čemer ne bomo dodatno onesnaževali okolja. V okviru e-mobilnosti razvijamo novo generacijo trajnih magnetov, ki bodo omogočili izdelavo učinkovitejših elektromotorjev. Razvijamo senzorje in materiale za trajnostno in ekološko grajeno okolje. Nanotehnologijo izrabljamo za izdelavo dostavnih sistemov za zdravila, ki bodo v prihodnosti omogočala tarčno zdravljenje z minimalnimi stranskimi učinki.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

To pot sem nevede začel hoditi že veliko prej, preden sem prišel na inštitut. Mogoče, ko sem še kot otrok na hribu Bogatin po sledeh legende o izgubljenem zlatu v odročni jami odkril kristale pirita, ne brez razloga imenovane tudi zlato norcev. Takrat sem prvič na svoji koži izkusil, da ni vse zlato, kar se sveti. Ali pa, ko so mi starši kupili prvi osebni računalnik Schneider CPC 6128 v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in sem na njem iz čiste radovednosti sprogramiral izračun fraktalnih slik Mandelbrotove množice.
 

Foto osebni arhiv

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad sem v naravi. Vedno sem se ukvarjal z bolj individualnimi športi, pri katerih je treba naravo spoštovati ali pa te več ni. Recimo kajak na divjih vodah. Trenutno se ljubiteljsko ukvarjam s prostim potapljanjem in jadranjem, kadar mi to čas dopušča.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Primarna, neusahljiva vedoželjnost, da grize in ne spusti, dokler se ne prebije do bistva. In ko ga doseže, pogleda še globlje in grize naprej.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Da obstaja organska oblika življenja tudi onkraj našega modrega planeta. Osebno verjamem, da je življenje v vesolju univerzalna konstanta, kot je univerzalna fizikalna konstanta hitrost svetlobe.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

To temo sem v družini že načel. Žena, ravno tako znanstvenica, sicer ni bila navdušena, je pa na koncu privolila. Moral sem ji obljubiti, da se bom vrnil.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zeleni. Najsi bo to fuzija ali pa električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, iz vetrnih ali sončnih elektrarn, ali pa zgoraj omenjeno cepljenje vodika iz vode. Zelenih in trajnostnih virov je veliko, so pa razpršeni. Kar potrebujemo, je sprememba paradigme, da lahko energetski problem rešimo po načelu zrno na zrno pogača.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Isaacom Asimovom, znanstvenikom in romanopiscem. Trenutno berem njegove znanstvenofantastične romane. Fascinira me, kako je vrhunce znanstvenih dosežkov v 50. letih prejšnjega stoletja vtkal v svoje romane in v strašljivi preciznosti predvidel življenje, ki ga živimo danes.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Štoparski vodnik po galaksiji, če želite vedeti, kaj je odgovor na vprašanje o vesolju, življenju in sploh vsem. Film Matrica, če želite vedeti, kaj gre lahko narobe s četrto industrijsko revolucijo. Spletno stran Google Scholar, ko želite ločiti znanstveno potrjena dejstva od lažnih novic.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da so nanodelci, ki jih preiskujem, tako majhni, da bi jih potrebovali približno sto tisoč, da bi prekrili presek človeškega lasu. Da sem v vsej svoji več kot dvajsetletni karieri natančno preiskal ekvivalent snovi z dimenzijami kocke, ne večje od 0,000001 kubičnega milimetra, pri čemer sem iz dobljenih rezultatov lahko sklepal, kako se bodo obnašali končni materiali, ki so tudi do pet redov velikosti večji. Kot bi iz enega zrna peska v Savi sklepal o celotnem Triglavskem pogorju.

———
Prof dr. Sašo Štrum je vodja Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan. Pred kratkim je bil izbran v izvršni odbor Evropske zveze za mikroskopijo, kjer bo spodbujal uporabo in razvoj naprednih tehnik mikroskopiranja v različnih disciplinah ter sodelovanje med znanostjo in industrijo.