Drevesa so okno v preteklost

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Na terenu najpogosteje uporabljam prirastni sveder, s katerim odvzamemo lesene izvrtke, ki nas učijo o zgodovini dreves in gozda. Leseni izvrtki nam kažejo podobno sliko kot panji posekanih dreves: poleg tega da lahko preštejemo branike in tako ocenimo starost, nam ti vzorci šepetajo o dogajanju v času življenja dreves.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moja veda se imenuje dendrokronologija. Proučujemo omenjene izvrtke, iz katerih lahko sklepamo o požarih, poplavah, plazovih, vulkanskih izbruhih, sušah, insektih in drugih naravnih pojavih. Kadar se srečamo z zelo starimi drevesi, dobimo vpogled v dogajanje za več stoletij, tudi tisočletij v preteklost. Seveda, izvrtki nam veliko povedo tudi o priraščanju, zato iz njih lahko sklepamo na prirastne značilnosti posameznih dreves, odzivanje na motnje v okolju in v zadnjem času tudi vse pogosteje o ponoru ogljikovega dioksida.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Za zdaj večjih težav ni bilo. Ta čas poskušamo izkoristiti za objavo že dobljenih rezultatov in prijavo novih projektov. Se je pa seveda zelo spremenil naš vsakdan – več delamo od doma, manj je poti v tujino, konference večinoma potekajo po spletu.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost osmišlja moje življenje, me sili k učenju in napenjanju možganov ter omogoča spoznavanje kreativnih posameznikov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Zelo na splošno – razumevanje rasti drevesnih vrst. Torej v kakšnih razmerah posamezne drevesne vrste uspevajo, kako se odzivajo na toplejše podnebje in povečane koncentracije ogljikovega dioksida in kakšen je njihov potencial za prihajajoča desetletja. To je še posebno pomembno, saj se naše podnebje spreminja in gozdarji moramo slediti tem spremembam z ustreznim upravljanjem, da zmanjšamo morebitne negative posledice podnebnih sprememb.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Vsakdo si želi zanimivo službo in delo raziskovalca to vsekakor je. Po končani diplomi sem tehtal več možnosti, vendar je bilo delo na Gozdarskem inštitutu Slovenije največji izziv, ki sem ga z veseljem sprejel.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času poskušam spočiti možgane, tako da so moje prostočasne aktivnosti povezane z izleti v naravo. Poleg družine veliko časa namenjam tudi prijateljem, s katerimi klepetamo o vsakodnevnih zagatah.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Gotovo jih je več. Dober znanstvenik mora do potankosti poznati svoje področje in tako tudi razume, kateri deli sestavljanke še manjkajo. Znanstvenik mora tako najprej dobiti idejo, poiskati sredstva za raziskavo, se nato povezati z drugimi raziskovalci, izvesti raziskavo, objaviti rezultate v uglednih znanstvenih revijah ter poskrbeti za prenos znanja v prakso.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Smo v času tehnološke revolucije in prepričan sem, da bomo še v času mojega življenja imeli celoten planet v virtualni podobi 3D z visoko resolucijo in v realnem času. To pomeni, da bom lahko meril in opazoval rast dreves v zelo oddaljenih gozdovih na drugih celinah.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Uh, to pa ne. Preveč časa bi porabil za potovanje, poleg tega Mars nima pretirano zanimivega površja. Naš planet je precej zanimivejši in upam, da bom imel priložnost videti, kar se da veliko kotičkov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavim na Sonce. Energije Sonca za zdaj še ne znamo dovolj izkoristiti, vendar bi že ena sama iznajdba na področju materialov lahko rešila naše težave z energijo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Tesla. Njegove neuresničene ideje se še danes večini zdijo pred našim časom. Verjetno bomo šele čez čas dojeli globine njegovih vizij.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Mlajšim bralcem bi toplo priporočal učenje osnov računalniškega programiranja, na primer na spletni strani www.datacamp.com. To jim bo pozneje precej olajšalo iskanje službe. Sicer pa bi po mojem mnenju vsak od nas moral poznati in poskušati razumeti, kaj je »double slit experiment« in kakšne so posledice za dojemanje našega vsakdana.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Najstarejše kronologije drevesnih branik, ki so sestavljene iz živih in mrtvih dreves ter arheološkega lesa, segajo več kot 12.000 let v preteklost in tako omogočajo vpogled v podnebje in dogajanje v naravi od konca zadnje ledene dobe.