Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Pod grenlandskim ledom se je skrival ogromen krater (VIDEO)

Krater je širok kar 31 kilometrov. Kdaj točno je nastal, znanstveniki še ugotavljajo, a morda se je to zgodilo v nedavni zgodovini Zemlje. 
Krater je večji od Pariza. FOTO: Nasa
Krater je večji od Pariza. FOTO: Nasa
15. 11. 2018 | 09:14
15. 11. 2018 | 10:29
4:30
Na Grenlandiji so odkrili veliko udrtino, ki priča, da je okoli kilometer širok železni asteroid trčil ob otok morda šele ob koncu ledene dobe pred okoli 12.000 leti. Natančnega obdobja trčenja znanstveniki še niso določili.

31 kilometrov širok krater (območje je večje od Pariza!) in okoli 300 metrov globok se je vse do zdaj skrival pod kilometer debelo plastjo ledu, ni se pa mogel skriti pred izjemno občutljivim radarskim sistemom, ki so ga razvili v centru za daljinsko opazovanje ledenih ploskev, s sedežem na univerzi v Kansasu.

Lokacija kraterja pod ledenikom Hiawatha na severozahodu Grenlandije. Pod sliko D je razvidna topografija pod ledom in jasen obris kraterja. FotoFOTO: Univerza V Kansasu
Lokacija kraterja pod ledenikom Hiawatha na severozahodu Grenlandije. Pod sliko D je razvidna topografija pod ledom in jasen obris kraterja. FotoFOTO: Univerza V Kansasu


Krater pod ledenikom Hiawatha na severozahodu Grenlandije so znanstveniki podrobneje opisali v znanstveni reviji Science Advances.

Vesoljski kamen je ob otok trčil s hitrostjo 19 kilometrov na sekundo. Ob trčenju se je sprostilo kar 47 milijonkrat več energije, ki se jo je sprostilo ob eksploziji jedrske bombe v Hirošimi. Krater spada med 25 največjih na Zemlji in je prvi odkrit pod ledom. Kot zapisano v študiji, je krater Hiawatha od vseh na najbolj severni točki. »Vsaj 40 milijonov let v zgodovino morate iti, da najdete krater enake velikosti, zato je to zelo zelo redko odkritje,« je za Guardian dejal Kurt Kjaer iz danskega prirodoslovnega muzeja v Köbenhavnu.


 
Raziskovalci so posumili, da se pod ledom skriva nenavadna geološka značilnost iz Nasinih podatkov za spremljanje arktične klime, zbranih med leti 1997 in 2014. Soavtor študije John Paden s kansaške univerze je pojasnil, da so z radarskimi odboji lahko oblikovali zemljevid površja pod ledenimi ploskvami.

Ilustracija preleta letala z radarjem. FOTO: Nasa
Ilustracija preleta letala z radarjem. FOTO: Nasa


»Danski raziskovalci so pregledovali zemljevid in opazili ogromno depresijo, ki je bil videti kot krater. S satelitskih posnetkov, ker je krater na robu ploskve, je prav tako razviden okrogel vzorec. Oboji podatki dajejo močne dokaze, da je krater tam. A smo maja 2016 območje pregledali še z novim visokotehnološkim radarjem, ki ga je univerza razvila za nemški inštitut Alfred Wegener,« je razložil Paden, ki je pomagal pri razvoju programske opreme za radar.

Dodal je, da se oblike z letala ne vidi, razen če že veste, da je tam, bolje gre satelitskim posnetkom. Znanstveniki so se nato napotili še na teren in pridobili usedline, iz katerih so izluščili kremen, steklo in druge kristale, ki se značilno oblikujejo pri trčenju vesoljskega kamna ob zemeljska tla.

Ekipa se zdaj trudi natančno ugotoviti čas trčenja. Kot kaže zdaj, je nastal med pleistocenom. Znanstveniki so že našli snovi, ki so se sprostile ob trčenju, kar bi morda olajšalo zožiti časovnico. »V atmosfero je odneslo ogromno materiala, kar bi lahko posledično spremenilo podnebje, to bi lahko vodilo v taljenje ledu. Posledično bi lahko v Naresovo ožino med Grenlandijo in Kanado pritekale ogromne količine sladke vode, kar bi lahko vplivalo na morske tokove in celotno regijo,« je razložil Paden. »Dokazi kažejo, da se je trčenje zgodilo po oblikovanju grenlandskega ledenega pokrova, a ekipa še ugotavlja natančen datum.« Led se je začel na Grenlandiji nabirati pred okoli tremi milijoni let. Znanstveniki bodo morali zavrtati skozi led in zbrati material iz samega kraterja ali pa upati, da bo izpod ledenika kamne prinesla voda.

Krater je širok kar 31 km. V bližnji prihodnost k sreči ni navidiku kakšnega večjega asteroida, ki bi grozil s trčenjem. A že manjši kamen lahko povzroči kar precej škode. FOTO: Nasa
Krater je širok kar 31 km. V bližnji prihodnost k sreči ni navidiku kakšnega večjega asteroida, ki bi grozil s trčenjem. A že manjši kamen lahko povzroči kar precej škode. FOTO: Nasa


Paden je še dodal, da je bilo obdobje treh led od odkritja in zdajšnje objave zelo vznemirljivo. »Res je bilo 'kul'. To je bilo nekaj, o čemer sem razlagal otrokom. 'Poglejte to. Pod ledom je.' Bilo so to tisti zabavni trenutki, saj moje delo otrokom večina časa ni zanimivo.«

Primerjava velikosti različnih asteroidov. GRAFIKA: Delo
Primerjava velikosti različnih asteroidov. GRAFIKA: Delo



 
»Nebo je presekalo na dva dela. Zemlja se je tresla«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine